ZPre člen 23.ZTVP-1 člen 309, 309/2, 324, 324/2, 326, 326/2, 329, 333, 333-3, 334, 370, 370/2, 378, 378/1. ZUP (1986) člen 49.ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 82, 82/2, 82/7, 142, 142/1, 229, 229/2, 235, 235/4.
rok za vložitev tožbe - nova dejstva in dokazi - posebna pritožba - vročitev odločbe - stranski udeleženec - postopek sodnega varstva - prevzem delniške družbe - postopek v zvezi s ponudbo za odkup - stranke v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo - zavrženje zahteve za vročitev odločbe
V postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic je stranka samo ponudnik. Nobena druga oseba se ne more udeležiti tega postopka niti kot stranski udeleženec.
Proti odločbi o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup lahko tisti, ki misli, da je z njo kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna korist, vloži tožbo. Rok za vložitev tožbe teče od dneva objave ponudbe in odločbe o izdaji dovoljenja za ponudbo ni treba vročiti bodočemu tožniku. Za ta postopek sodnega varstva ni mogoče uporabiti določbe, da tožeča stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
neopravičen izostanek - prenehanje delovnega razmerja po 6. točki 1. odstavka 100. člena ZDR - obstoj pravno odločilnega dejstva v času izdaje prvostopenjskega sklepa - pravno upoštevno pri presoji zakonitosti sklepa
Dejstvo, da se je tožnica zaposlila pri tujem delodajalcu ni nastalo šele po izdaji odločbe, ki še ni postala dokončna, ampak je obstajala - kontinuirano - tudi v času do odločitve upravnega organa (in tudi po njej). Zato ga je kot pravno odločilnega upoštevati pri presoji zakonitosti drugostopenjskega sklepa, s katerim je bila potrjena ugotovitev prvostopenjskega organa, da se tožnica na delo ni vrnila.
pravilnik o notranji organizaciji, skladnost z zakonom (Zakon o davčni službi)
Pravilnik o notranji organizaciji je v zvezi s sistemizacijo delovnih mest v skladu z zakonom, če so v njem upoštevani pogoji (strokovna izobrazba, delovne izkušnje, dodatna znanja in pogoji), ki jih alternativno določa zakon. Organ, ki je pravilnik sprejel, lahko za posamezna delovna mesta določi več izvajalcev, predvsem tedaj, če alternativno določanje pogojev v zakonu to omogoča.
Izvršitveno dejanje nezakonitega razpolaganja s sredstvi delodajalca je začasna pridobitev stvari z namenom, da se uporabi, torej izkorišča, uporablja, z njo razpolaga ali da drugemu v začasno uporabo. Pri tem storilčev motiv, način in čas razpolage nista pravno pomembna.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Zakon in Kolektivna pogodba ne predpisujeta nobenih kvantitativnih meril za oceno, do kje je rezultate dela še šteti za pričakovane. Tožnik več kot polovico svojih delovnih nalog sploh ni opravljal in temu ustrezni so bili tudi rezultati njegovega dela daleč pod pričakovanji. Ker pri toženi stranki ni bilo prostega delovnega mesta, na katerega bi bil tožnik lahko razporejen, je pravilna in zakonita tudi odločitev, da tožniku preneha delovno razmerje na podlagi 3. točke prvega odstavka 100. člena ZDR/90.
Ker trajanje začasne razporeditve v drugo organizacijo na podlagi 2. alinee 1. odstavka 30. člena ZDR ni bilo niti v sporazumu, niti v sklepu, izdanem delavcu določno opredeljeno (z dnevi, meseci), je rok, v katerem se je bila tožnica dolžna vrniti na delo v matično podjetje, potrebno razlagati iz kauze, torej iz namena in narave sklepa o njeni začasni razporeditvi k drugemu delodajalcu.
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik storil hujšo kršitev delovnih obveznosti v preizkusni dobi, je zakonita odločitev o preklicu pogojno odložene izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja (drugi odstavek 90. člena ZDR (1990)).
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - ureditev predpisa z avtonomnim pravom - načelo zakonitosti - vnaprejšnja opredelitev disciplinske kršitve
Zakonska določba iz 3. odstavka 58. člena ZTPDR zahteva, da je splošni akt, ki neko ravnanje opredeljuje kot disciplinsko kršitev, vnaprej sprejet, določen, jasen in predvidljiv. Smisel te zahteve je v tem, da delavec vnaprej ve, kaj je kršitev delovne obveznosti, in se zaveda, da dela nekaj, kar je določeno kot disciplinska kršitev. Pravna analogija je zato prepovedana.
privatizacija stanovanj - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obstoj pogodbe o pridobitvi in razdelitvi skupnega premoženja - neveljavnost pogodb
Pogodba zakoncev o nakupu nepremičnine predstavlja pogodbo o pridobitvi (skupnega premoženja), druga pa pogodbo o razdelitvi tega premoženja po sporazumu pravdnih strank v smislu drugega odstavka 58. in 60. člena ZZZDR. Ker med postopkom ni bila sporna pravna veljavnost sporazuma, ki sta ga pravdni stranki sklenili o ureditvi med zakonsko zvezo pridobljenega premoženja, ju ta sporazum veže tako kot pogodbenike nasploh. S pogodbo se pravice in pravna razmerja ustanavljajo in spreminjajo, kar pomeni, da se z njo določajo določene pravne posledice, ki jih en pogodbenik ne more spreminjati po svoji volji, temveč v primeru spora le na z zakonom predpisan način (103 - 117 člen ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika
Čeprav sta v senatu drugostopenjskega sodišča, ki je odločil o podaljšanju pripora zoper obtožence, sodelovali tudi sodnici, ki sta bili članici senata, ki je pred tem odločal o pritožbah zoper sklepe o podaljšanju pripora, torej tedaj, ko so bili v kazenskem spisu še zaznamki o izjavah obtožencev, ki so bili iz spisa izločeni na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika, drugostopenjsko sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Pravno razmerje sta pravdni stranki uredili s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. V njej pa sta se povsem jasno dogovorili, da mora toženka s pogodbo prevzete obveznosti izpolnjevati prvenstveno na tožnikovem in ne na svojem domu. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na domu toženke bi bilo mogoče le v primeru, če bi, kot je določeno v 3. členu pogodbe, "tožnik to želel". Ta določba je jasna, toženka pa je zanjo ob sklenitvi pogodbe vedela. Zato niso utemeljene njene revizijske trditve, da je tako pogodbena določba "nesmiselna in neživljenjska". Še manj pa je utemeljena revizijska trditev, da je za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti kriv izključno tožnik in sicer zato, ker se ne strinja, da bi toženka to, kar mora na podlagi sklenjene pogodbe storiti na njegovem domu, opravila na svojem domu. Dejstvo, da toženka od 8.8.1999 s pogodbo prevzetih obveznosti več ne izpolnjuje, pa med strankama sploh ni bilo sporno.
obnova - sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave - pravna sredstva
Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave nista relevantna dejansko stanje ali pa materialno pravo. Zaradi navedenega je mogoče izpodbijati sodbo na podlagi pripoznave le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 353. člena ZPP). Po enotni sodni praksi in enakih stališčih pravne teorije se tudi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbe na podlagi pripoznave ne morejo uveljavljati druge kršitve, razen takih, ki so dovoljene tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je tudi obseg razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v obnovi tako zaključenega postopka ali v pravnih sredstvih zoper odločbe, izdane v takem obnovitvenem postopku, omejen na obseg iz tretjega odstavka 353. člena ZPP.
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Zato je logično, da mora biti za zadostitev temu pogoju vrednost tožbenega zahtevka višja od navedenega zneska. Po 39. členu in drugem odstavku 44. člena ZPP je za zagotovitev pravice do revizije v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost 800.000 tolarjev, kar ne omogoča vložitve revizije.
začasen uvoz blaga - dolžnost vrnitve blaga v tujino - upravni postopek - dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je bilo začasno uvoženo blago vrnjeno v tujino, nosi carinski zavezanec. Tožena stranka je listine, s katerimi je carinski zavezanec dokazal vrnitev blaga v tujino, ocenila. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost takšne ocene.
ugotavljanje državljanstva - upravni postopek - dokazovanje lojalnosti
O vprašanju retroaktivne uporabe 35. člena ZDrž je presojalo že Ustavno sodišče RS. Članstvo v Kulturbundu izkazuje pripadnost nemški narodnosti. Stranki je bilo dovoljeno dokazovanje lojalnosti, vendar v postopku ni navajala in ne dokazovala okoliščin, ki bi izpričevale lojalnost.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - prenašanje zračnic - nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca
Kot je materialnopravno pravilno odločilo sodišče druge stopnje, prenašanje 20 do 30 kosov surovca zračnic, ki tehtajo skupaj okoli 20 do 25 kilogramov (in to kljub temu, da jih delavec prenaša na iztegnjenih rokah), na zelo kratki razdalji in brez kakršnihkoli ovir na poti, ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Gre za vsakdanji delovni proces, iz katerega ne izhaja večja škodna nevarnost niti za tistega, ki v tem delovnem procesu aktivno sodeluje, niti za okolico.
nadaljevano kaznivo dejanje - osebna kazniva dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Nadaljevano kaznivo dejanje po 1. odstavku 183. člena KZ v obravnavanem primeru ni podano le zato, ker ni podana časovna povezanost med posameznimi kaznivimi dejanji in zato, ker so bila kazniva dejanja storjena na škodo dveh oškodovank, temveč tudi zato, ker konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni mogoča pri tako imenovanih osebnih kaznivih dejanjih tudi v primeru, če so le-ta istovrstna.
Novelirano določilo 1. odstavka 183. člena KZ, ki je zvišalo starostni prag oškodovanca od 14 let na 15 let, bi bilo v obravnavanem primeru strožje le v primeru, če bi bili oškodovanki v času, ko je obsojenec storil kazniva dejanja, stari že 14 let. V obravnavanem primeru pa je bilo novelirano določilo 1. odstavka 183. člena za obsojenca nedvomno milejše, saj le-to določa, da mora obstajati očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, to nesorazmerje pa je prvostopenjsko sodišče tudi ugotovilo.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - spori iz najemnega ali zakupnega razmerja - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spori v zvezi z najemnimi ali zakupnimi razmerji in med njimi tudi zaradi izpraznitve poslovnega prostora, so premoženjskopravni spori. V takih sporih je po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev.
prodaja nepremičnine - pogodbena volja stranka - razlaga pogodbe
Ker je tožnik dolgo vrsto let sporni 3-metrski pas uporabljal za odlaganja gnoja in kolov, tožena stranka na tem delu zemljišča nikoli ni posadila trte in ker tudi izpovedi zaslišanih prič, lastnikov sosednjih zemljišč, potrjujejo tožnikovo stališče, sodišči nižjih stopenj nista več podvomili v pravilnost s strani tožeče stranke predlagane pravne razlage, po kateri si je ta ob izročitvi zemljišč v last toženi stranki, v svoji lasti zadržala celotni 3-metrski pas. Razlogi izpodbijane sodbe so v tem pogledu izčrpni in tudi pojasnijo, zakaj ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je bila v okviru navedenega 3-metrskega pasa dogovorjena le služnost v korist tožnika.