Napačno vodeni postopki ali sploh ne vodeni postopki za prenehanje delovnega razmerja s strani tožene stranke tožniku ne morejo biti v škodo in ne morejo pripeljati do odločitve, da delovno razmerje ni bilo zakonito sklenjeno ali da mu je prenehalo zakonito.
neopravičen izostanek - prenehanje delovnega razmerja po 6. točki 1. odstavka 100. člena ZDR - obstoj pravno odločilnega dejstva v času izdaje prvostopenjskega sklepa - pravno upoštevno pri presoji zakonitosti sklepa
Dejstvo, da se je tožnica zaposlila pri tujem delodajalcu ni nastalo šele po izdaji odločbe, ki še ni postala dokončna, ampak je obstajala - kontinuirano - tudi v času do odločitve upravnega organa (in tudi po njej). Zato ga je kot pravno odločilnega upoštevati pri presoji zakonitosti drugostopenjskega sklepa, s katerim je bila potrjena ugotovitev prvostopenjskega organa, da se tožnica na delo ni vrnila.
pravilnik o notranji organizaciji, skladnost z zakonom (Zakon o davčni službi)
Pravilnik o notranji organizaciji je v zvezi s sistemizacijo delovnih mest v skladu z zakonom, če so v njem upoštevani pogoji (strokovna izobrazba, delovne izkušnje, dodatna znanja in pogoji), ki jih alternativno določa zakon. Organ, ki je pravilnik sprejel, lahko za posamezna delovna mesta določi več izvajalcev, predvsem tedaj, če alternativno določanje pogojev v zakonu to omogoča.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - ureditev predpisa z avtonomnim pravom - načelo zakonitosti - vnaprejšnja opredelitev disciplinske kršitve
Zakonska določba iz 3. odstavka 58. člena ZTPDR zahteva, da je splošni akt, ki neko ravnanje opredeljuje kot disciplinsko kršitev, vnaprej sprejet, določen, jasen in predvidljiv. Smisel te zahteve je v tem, da delavec vnaprej ve, kaj je kršitev delovne obveznosti, in se zaveda, da dela nekaj, kar je določeno kot disciplinska kršitev. Pravna analogija je zato prepovedana.
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik storil hujšo kršitev delovnih obveznosti v preizkusni dobi, je zakonita odločitev o preklicu pogojno odložene izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja (drugi odstavek 90. člena ZDR (1990)).
Izvršitveno dejanje nezakonitega razpolaganja s sredstvi delodajalca je začasna pridobitev stvari z namenom, da se uporabi, torej izkorišča, uporablja, z njo razpolaga ali da drugemu v začasno uporabo. Pri tem storilčev motiv, način in čas razpolage nista pravno pomembna.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Zakon in Kolektivna pogodba ne predpisujeta nobenih kvantitativnih meril za oceno, do kje je rezultate dela še šteti za pričakovane. Tožnik več kot polovico svojih delovnih nalog sploh ni opravljal in temu ustrezni so bili tudi rezultati njegovega dela daleč pod pričakovanji. Ker pri toženi stranki ni bilo prostega delovnega mesta, na katerega bi bil tožnik lahko razporejen, je pravilna in zakonita tudi odločitev, da tožniku preneha delovno razmerje na podlagi 3. točke prvega odstavka 100. člena ZDR/90.
Ker trajanje začasne razporeditve v drugo organizacijo na podlagi 2. alinee 1. odstavka 30. člena ZDR ni bilo niti v sporazumu, niti v sklepu, izdanem delavcu določno opredeljeno (z dnevi, meseci), je rok, v katerem se je bila tožnica dolžna vrniti na delo v matično podjetje, potrebno razlagati iz kauze, torej iz namena in narave sklepa o njeni začasni razporeditvi k drugemu delodajalcu.
vpis na fakulteto - pomanjkljiva vloga - odprava pomanjkljivosti
Zakon o visokem šolstvu nima posebnih določb postopka, zato je v izbirnem postopku zaradi vpisa na fakulteto potrebno postopati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Če je vloga, s katero se kandidat prijavi za vpis na fakulteto, nepopolna, mora torej univerza zahtevati odpravo pomanjkljivosti vloge, skladno z določbo 68. člena ZUP/86.
obnova postopka - vsebina predloga - navedba novih dejstev in dokazov
Nezadovoljna z dejanskimi ugotovitvami bi stranka morala v obnovitvenem predlogu navesti, katerih dejstev ali dokazov ni mogla uporabiti v dosedanjem postopku z obrazložitvijo, zakaj bi na podlagi izvedbe novih dokazov lahko bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi ti dokazi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Pojasniti bi tudi morala razloge, zaradi katerih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novih dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (drugi odstavek 422. člena ZPP).
Za sprejem v državljanstvo na podlagi 1. odstavka 40. člena ZDRS ni dovolj samo prijava stalnega prebivališča, ampak je treba izpolnjevati še pogoj dejanskega življenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja - sedež odvetniške pisarne na sedežu pristojnega sodišča
Predlog je zavrnjen, saj okoliščina, da ima toženka sedež svoje odvetniške pisarne na sedežu pristojnosti sodišča, ni razlog za delegacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - zahteva za odškodnino zaradi nezakonitega dela pristojnega sodišča
Kot razlog je sodišče navedlo dejstvo, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljuje s trditvami, da ji je škoda nastala zaradi nezakonitega dela na izvršilnem oddelku sodišča, pri katerem je bila tožba vložena.
dovoljenost revizije - odškodninski zahtevek - vrednost izpodbijanega dela sodbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporniki - zavrženje revizije
V primeru, ko dva tožnika v eni pravdi uveljavljata vsak svojo odškodnino iz škodnega dogodka, se dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsakega posameznega tožnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršilni postopek - sorodstvene vezi med stranko postopka in sodnim osebjem
V izvršilnem postopku zgolj sorodstvene vezi med strankami in sodnim osebjem še niso razlog za prenos pristojnosti.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Dejstvo, da si je tožnik sam organiziral delo, čeprav bi o tem moral obvestiti delovodjo, nakar se je pri nepravilno organiziranem delu poškodoval, toženega delodajalca razbremeni krivde za nastalo škodo.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved opravljanja dejavnosti
Na podlagi 1. odstavka 18. člena ZGos tržni inšpektor z odločbo začasno prepove opravljanje gostinske dejavnosti, če prostori, v katerih se ta opravlja, ne izpolnjujejo pogojev oz. ni pridobljena odločba o izpolnjevanju pogojev.