določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz drugih tehtnih razlogov
Zaznamba spora v zemljiški knjigi, ki jo mora opraviti okrajno sodišče, pri katerem kot sodnik služi toženec, ni razlog za prenos pristojnosti v pravdni zadevi, ki teče pri okrajnem sodišču, v katerega sestavi je to okrajno sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zamudnih obresti od prepozno izplačane nagrade zagovorniku
Res je sicer, da zagovornik uveljavlja plačilo zamudnih obresti za prepozno izplačano nagrado za zastopanje obdolženca, vendar pa odločitev sodišča v zvezi s priznanjem ali nepriznanjem obresti oziroma v zvezi s pravočasnostjo ali nepravočasnostjo priglašenega zahtevka ne zadevajo interesov obdolženca, temveč gre zgolj za razmerje zagovornika in države. Zahteva za varstvo zakonitosti zato v tem primeru ni dovoljena.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - vabilo na sejo pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v pritožbi, vloženi zoper prvostopno sodbo, ni zahteval, da se njega in obsojenca obvesti o seji senata, obsojenec pa je po izteku pritožbenega roka vložil "prošnjo za prisotnost na obravnavi višjega sodišča". Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pravilno postopalo, ko obsojenca ni obvestilo o seji senata in zato tudi ni kršilo določbe 1. odstavka 378. člena ZKP.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - spori iz najemnega ali zakupnega razmerja - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spori v zvezi z najemnimi ali zakupnimi razmerji in med njimi tudi zaradi izpraznitve poslovnega prostora, so premoženjskopravni spori. V takih sporih je po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev.
prodaja nepremičnine - pogodbena volja stranka - razlaga pogodbe
Ker je tožnik dolgo vrsto let sporni 3-metrski pas uporabljal za odlaganja gnoja in kolov, tožena stranka na tem delu zemljišča nikoli ni posadila trte in ker tudi izpovedi zaslišanih prič, lastnikov sosednjih zemljišč, potrjujejo tožnikovo stališče, sodišči nižjih stopenj nista več podvomili v pravilnost s strani tožeče stranke predlagane pravne razlage, po kateri si je ta ob izročitvi zemljišč v last toženi stranki, v svoji lasti zadržala celotni 3-metrski pas. Razlogi izpodbijane sodbe so v tem pogledu izčrpni in tudi pojasnijo, zakaj ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je bila v okviru navedenega 3-metrskega pasa dogovorjena le služnost v korist tožnika.
Splošni zavarovalni pogoji AO-plus-97 člen 1, 2.ZOR člen 177, 177/1, 264, 265, 920.ZOZP člen 15.
osebno zavarovanje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - življenjsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - povrnitev škode zaradi telesnih poškodb voznika - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - zavarovanje AO-plus
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je posebna oblika zavarovanja, ki temelji na obveznosti iz 15. člena ZOZP, ki določa, da mora lastnik motornega ali priklopnega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari. Gre torej za posebno obliko zavarovanja, ki zaradi razlogov socialnosti odstopa od temeljnega načela, da je zavarovanje v našem pravu prostovoljno; čeprav tudi to zavarovanje temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo mora skleniti lastnik vozila za v zakonu določene nevarnosti. Zavarovati mora svojo odgovornost v zvezi z uporabo vozila, kajti če škoda ne izvira iz uporabe vozila, potem ni odgovoren. Prvi odstavek 177. člena ZOR namreč omogoča oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari in njenega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Je pa treba dodati, da zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, ki nastane tretjim osebam in da se po načelih odškodninskega prava upošteva morebitna odgovornost ali soodgovornost take osebe (177. člen ZOR).
Drugače je pri zavarovanju AO-plus-97, ki je prostovoljno življenjsko zavarovanje in varuje voznika tudi v primeru malomarnosti (kar je v skladu z 264., 265. in 920. členom ZOR). Toda zavarovanje je v 1. členu Splošnih pogojev AO-plus-97 omejeno na pravno priznano škodo, ki jo utrpi zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči. Taka omejitev ni v nasprotju z namenom zavarovanja.
ugotavljanje državljanstva - upravni postopek - dokazovanje lojalnosti
O vprašanju retroaktivne uporabe 35. člena ZDrž je presojalo že Ustavno sodišče RS. Članstvo v Kulturbundu izkazuje pripadnost nemški narodnosti. Stranki je bilo dovoljeno dokazovanje lojalnosti, vendar v postopku ni navajala in ne dokazovala okoliščin, ki bi izpričevale lojalnost.
začasen uvoz blaga - dolžnost vrnitve blaga v tujino - upravni postopek - dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je bilo začasno uvoženo blago vrnjeno v tujino, nosi carinski zavezanec. Tožena stranka je listine, s katerimi je carinski zavezanec dokazal vrnitev blaga v tujino, ocenila. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost takšne ocene.
nadaljevano kaznivo dejanje - osebna kazniva dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Nadaljevano kaznivo dejanje po 1. odstavku 183. člena KZ v obravnavanem primeru ni podano le zato, ker ni podana časovna povezanost med posameznimi kaznivimi dejanji in zato, ker so bila kazniva dejanja storjena na škodo dveh oškodovank, temveč tudi zato, ker konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni mogoča pri tako imenovanih osebnih kaznivih dejanjih tudi v primeru, če so le-ta istovrstna.
Novelirano določilo 1. odstavka 183. člena KZ, ki je zvišalo starostni prag oškodovanca od 14 let na 15 let, bi bilo v obravnavanem primeru strožje le v primeru, če bi bili oškodovanki v času, ko je obsojenec storil kazniva dejanja, stari že 14 let. V obravnavanem primeru pa je bilo novelirano določilo 1. odstavka 183. člena za obsojenca nedvomno milejše, saj le-to določa, da mora obstajati očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, to nesorazmerje pa je prvostopenjsko sodišče tudi ugotovilo.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - prenašanje zračnic - nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca
Kot je materialnopravno pravilno odločilo sodišče druge stopnje, prenašanje 20 do 30 kosov surovca zračnic, ki tehtajo skupaj okoli 20 do 25 kilogramov (in to kljub temu, da jih delavec prenaša na iztegnjenih rokah), na zelo kratki razdalji in brez kakršnihkoli ovir na poti, ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Gre za vsakdanji delovni proces, iz katerega ne izhaja večja škodna nevarnost niti za tistega, ki v tem delovnem procesu aktivno sodeluje, niti za okolico.
obnova - sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave - pravna sredstva
Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave nista relevantna dejansko stanje ali pa materialno pravo. Zaradi navedenega je mogoče izpodbijati sodbo na podlagi pripoznave le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 353. člena ZPP). Po enotni sodni praksi in enakih stališčih pravne teorije se tudi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbe na podlagi pripoznave ne morejo uveljavljati druge kršitve, razen takih, ki so dovoljene tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je tudi obseg razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v obnovi tako zaključenega postopka ali v pravnih sredstvih zoper odločbe, izdane v takem obnovitvenem postopku, omejen na obseg iz tretjega odstavka 353. člena ZPP.
privatizacija stanovanj - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obstoj pogodbe o pridobitvi in razdelitvi skupnega premoženja - neveljavnost pogodb
Pogodba zakoncev o nakupu nepremičnine predstavlja pogodbo o pridobitvi (skupnega premoženja), druga pa pogodbo o razdelitvi tega premoženja po sporazumu pravdnih strank v smislu drugega odstavka 58. in 60. člena ZZZDR. Ker med postopkom ni bila sporna pravna veljavnost sporazuma, ki sta ga pravdni stranki sklenili o ureditvi med zakonsko zvezo pridobljenega premoženja, ju ta sporazum veže tako kot pogodbenike nasploh. S pogodbo se pravice in pravna razmerja ustanavljajo in spreminjajo, kar pomeni, da se z njo določajo določene pravne posledice, ki jih en pogodbenik ne more spreminjati po svoji volji, temveč v primeru spora le na z zakonom predpisan način (103 - 117 člen ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika
Čeprav sta v senatu drugostopenjskega sodišča, ki je odločil o podaljšanju pripora zoper obtožence, sodelovali tudi sodnici, ki sta bili članici senata, ki je pred tem odločal o pritožbah zoper sklepe o podaljšanju pripora, torej tedaj, ko so bili v kazenskem spisu še zaznamki o izjavah obtožencev, ki so bili iz spisa izločeni na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika, drugostopenjsko sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Pravno razmerje sta pravdni stranki uredili s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. V njej pa sta se povsem jasno dogovorili, da mora toženka s pogodbo prevzete obveznosti izpolnjevati prvenstveno na tožnikovem in ne na svojem domu. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na domu toženke bi bilo mogoče le v primeru, če bi, kot je določeno v 3. členu pogodbe, "tožnik to želel". Ta določba je jasna, toženka pa je zanjo ob sklenitvi pogodbe vedela. Zato niso utemeljene njene revizijske trditve, da je tako pogodbena določba "nesmiselna in neživljenjska". Še manj pa je utemeljena revizijska trditev, da je za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti kriv izključno tožnik in sicer zato, ker se ne strinja, da bi toženka to, kar mora na podlagi sklenjene pogodbe storiti na njegovem domu, opravila na svojem domu. Dejstvo, da toženka od 8.8.1999 s pogodbo prevzetih obveznosti več ne izpolnjuje, pa med strankama sploh ni bilo sporno.
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Zato je logično, da mora biti za zadostitev temu pogoju vrednost tožbenega zahtevka višja od navedenega zneska. Po 39. členu in drugem odstavku 44. člena ZPP je za zagotovitev pravice do revizije v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost 800.000 tolarjev, kar ne omogoča vložitve revizije.
upravičenost do denacionalizacije - pravica uporabe na zemljišču, nacionaliziranem na podlagi ZNNZ - razpolaganje s pravico uporabe
Ker je imetnica pravice uporabe na nacionaliziranem zemljišču razpolagala s to pravico, je bila pravica uporabe glede te parcele konzumirana in pri tej parceli ni pogojev za denacionalizacijo.
Lokacijsko dovoljenje za legalizacijo nedovoljenega posega v prostor mora biti v skladu s popisnim listom nedovoljenih posegov, ki je sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (aktom legalizacije).