Podatki nesporno kažejo na ugotovitev, da tožeča stranka 6.4.1941 ni bila domovinsko pristojna na območju Slovenije. Zato je odločitev prvostopnega organa, s katero je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni bila državljan Republike Slovenije pred 25.6.1991, ki jo je potrdila tudi tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve RS), pravilna in temelji na zakonu.
ZUS člen 73. Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja člen 6, 7, 8.
sofinanciranje investicij za obvezne lokalne javne službe iz proračuna RS - javni razpis - kršitev pravil postopka
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka napak uporabila določbe materialnih predpisov, ko je za vrsto dokumentacije "identifikacija investicijskega projekta", ki ga je za pridobitev sredstev iz proračuna RS na javni razpis poslala tožeča stranka, zahtevala vsebino po 6. členu Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, čeprav se na dokumentacijo, kot jo je predložila tožeča stranka, nanaša 8. člen Uredbe, te sestavine pa obravnavana dokumentacija ima. Zato ni bilo razlogov za zavrženje prijave na javni razpis, temveč bi jo bilo treba obravnavati po vsebini, kar bo tožena stranka storila v ponovljenem postopku.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - možnost udeležbe v postopku
Ker tožnica ni bila lastnica nepremičnin, na katerih je bil izveden postopek parcelacije, tudi ni izkazala, da bi morala sodelovati v tem postopku kot stranka, kar pomeni, da ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86, s tem pa tudi ne upravičenosti do vložitve predloga za obnovo tega postopka po 1., 2. in 4. točki 249. člena ZUP/86.
ZUS člen 73.ZUP člen 4, 204, 207, 209.ZN člen 8, 10.URS člen 2, 14, 22, 25, 49.
imenovanje notarja
Odločba o imenovanju notarja, ki jo izda minister za pravosodje potem, ko prejme predlog Notarske zbornice, ki izmed na prvi razpis prijavljenih kandidatov izbere 3 in predlaga tudi vrstni red, ni upravna odločba. Zato zanjo ne veljajo določbe ZUP glede obrazložitve in tudi ne glede ugotovitvenega postopka; zato tudi ni sestavljena odločba in tudi ni izdana po prostem preudarku. Niti minister za pravosodje niti Notarska zbornica nimata zakonske podlage, da bi predpisovala dodatna merila oz. kriterije za imenovanje notarjev. Oseba ima pravico kandidirati za notarja, nima pa pravice biti imenovana. Niti ministru niti Notarski zbornici ni treba posebej obrazložiti izbire izmed prijavljenih kandidatov. Sodišče tudi ni pristojno presojati, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za imenovanje.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v begunstvu
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, morata biti izkazana konkretno in neposredno vojno nasilje nad starši pred pobegom in dejstvo, da je bil otrok rojen med izvajanjem takih prisilnih ukrepov.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUP (1986) člen 8, 143. ZUS člen 73.
ugotovitev državljanstva - poseben ugotovitveni postopek - pravica stranke udeleževati se postopka
Tožeča stranka ni bila pred izdajo odločbe organa prve stopnje, kar izhaja iz upravnih spisov, seznanjena z dejstvi in okoliščinami, na katere se opira odločba.
Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo napačno ocenjuje, da s tem, ko naj tožeča stranka pred izdajo ne bi bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, v konkretnem postopku ni prišlo do takšnih kršitev postopka, zaradi česar bi bilo treba odpraviti njeno odločbo.
ZDen člen 63, 63/3. ZUS člen 60, 60/1-3, 60/1-4, 73.ZUP člen 8, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143. ZDJ člen 35, 35/2.ZDRS člen 39.
ugotovitev državljanstva - bistvena kršitev pravil postopka - seznanitev stranke z vsemi ugotovljenimi okoliščinami in dejstvi
Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, ko je odpravilo odločbo tožene stranke, ki je potrdila odločitev prvostopnega organa, da obravnavana oseba ni izpolnjevala pogojev za državljanstvo FLRJ po 2. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, vendar je ta odločitev pravilna zato, ker je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, ker tožnika pred izdajo prvostopne odločbe nista bila seznanjena z vsemi ugotovljenimi okoliščinami in dejstvi, pomembnimi za odločitev, ni pa tožena stranka kršila materialnih predpisov.
zavrnitev prošnje za azil - posebna oblika zaščite - začasno zadrževanje v državi
Prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena, je dolžan zapustiti ozemlje RS v roku, ki mu je bil za to določen. Iz razlogov, ki so določeni v 61. členu ZAzil, pa lahko pristojen organ takšnemu tujcu, na njegovo prošnjo, dovoli začasno zadrževanje v RS, kar pomeni, da mu je z dovoljenjem pristojnega organa dana posebna oblika zaščite.
Tožnik ni dokazal, da bi toženo stranko pisno pozval, da naj o njegovih dveh zahtevkih za imenovanje v naziv odloči v nadaljnjih 7 dneh, zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. odstavka 26. člena ZUS za odločanje sodišča zaradi molka organa.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 16, 72, 72/2.
denacionalizacijski postopek - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti
Organ prve stopnje stranki pred izdajo negativne odločbe o ugotavljanju državljanstva (kot predhodnega vprašanja denacionalizacije) ni predočil ugotovljenih dejstev, iz katerih izhaja domneva nelojalnosti, tožena stranka pa ji ni dala možnosti dokazovanja lojalnosti, čeprav je odločala že po sprejemu ustavne odločbe U-I-23/93. Zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe tožene stranke pravilen in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
ZPP člen 67, 191, 191/1, 300.ZS člen 14, 15, 16, 17.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka - razdružitev odškodninskih pravd
Neutemeljeno je sklicevanje na smotrnost pri predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi združitve dveh pravdnih odškodninskih zadev, če tožeča stranka (predlagatelj) ni izkoristila možnosti, da bi od vsega začetka z isto tožbo tožila obe toženi stranki, vsi v tožbi predlagani dokazi pa izhajajo z območja sodišča, kjer je vložena tožba.
Če investitor opravi dela, za katera nima dovoljenja, je pravna podlaga za inšpekcijski ukrep v 1. odstavku 73. člena ZUN in ne v 2. in 3. odstavku 75. člena ZUN.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali zavrnitev dokaznega predloga pomeni kršitev pravice obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona
O kršitvi kazenskega zakona je mogoče govoriti takrat, ko je sodišče odločilna dejstva pravilno ugotovilo, nanje pa napačno uporabilo materialno pravo.
prepovedna (negatorna) tožba - vznemirjanje lastninske pravice
Toženkin kiosk na tožničini parceli predstavlja vznemirjanje lastninske pravice v smislu prvega odstavka 42. člena ZTLR. Toženka bi v pravdi morala dokazati, da ima tudi v času nastanka spora pravno podlago za tako vznemirjanje. Njene trditve o obstoju najemne pogodbe so bile v postopku nedoločne, saj je enkrat govorila o najemu poslovnih prostorov oziroma kioska, drugič o najemu zemljišča. Ker je kiosk toženkina last, ne more iti za najem poslovnega prostora in je zato neutemeljeno njeno revizijsko sklicevanje na ZPSPP. Trajanja najemne pogodbe za zemljišče, ki bi morebiti lahko izkazovala veljaven obligacijskopravni naslov za uporabo zemljišča, pa ni dokazala.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 420, 420/2, 442, 442/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrajšani postopek - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti - opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave
Obdolženec se pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti (2. alinea 29. člena URS), lahko odpove bodisi izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem, kamor je mogoče šteti izostanek, ki ga opravičuje z navajanjem neutemeljenih razlogov. Ocena o tem, ali je razlog utemeljen ali ne, pa je v domeni sodišča. Zato zgolj sporočilo o odsotnosti z glavne obravnave in navedba razloga samo po sebi še ni opravičljiv razlog za njeno preložitev.
V primeru, ko pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstev in zato sprejme dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj ne dvomi vanjo.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 420, 420/2, 427.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov
Presoja, ali zavrnitev dokaznega predloga pomeni kršitev pravice obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP).
spor o zakonitosti akta volilne komisije - dovoljenost pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje
Pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje v sporu o zakonitosti akta lokalne volilne komisije v postopku za izvedbo referenduma in glasovanja na referendumu ni dovoljena.