Podatki nesporno kažejo na ugotovitev, da tožeča stranka 6.4.1941 ni bila domovinsko pristojna na območju Slovenije. Zato je odločitev prvostopnega organa, s katero je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni bila državljan Republike Slovenije pred 25.6.1991, ki jo je potrdila tudi tožena stranka (Ministrstvo za notranje zadeve RS), pravilna in temelji na zakonu.
ZUS člen 73. Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja člen 6, 7, 8.
sofinanciranje investicij za obvezne lokalne javne službe iz proračuna RS - javni razpis - kršitev pravil postopka
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka napak uporabila določbe materialnih predpisov, ko je za vrsto dokumentacije "identifikacija investicijskega projekta", ki ga je za pridobitev sredstev iz proračuna RS na javni razpis poslala tožeča stranka, zahtevala vsebino po 6. členu Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, čeprav se na dokumentacijo, kot jo je predložila tožeča stranka, nanaša 8. člen Uredbe, te sestavine pa obravnavana dokumentacija ima. Zato ni bilo razlogov za zavrženje prijave na javni razpis, temveč bi jo bilo treba obravnavati po vsebini, kar bo tožena stranka storila v ponovljenem postopku.
ZUS člen 73.ZUP člen 4, 204, 207, 209.ZN člen 8, 10.URS člen 2, 14, 22, 25, 49.
imenovanje notarja
Odločba o imenovanju notarja, ki jo izda minister za pravosodje potem, ko prejme predlog Notarske zbornice, ki izmed na prvi razpis prijavljenih kandidatov izbere 3 in predlaga tudi vrstni red, ni upravna odločba. Zato zanjo ne veljajo določbe ZUP glede obrazložitve in tudi ne glede ugotovitvenega postopka; zato tudi ni sestavljena odločba in tudi ni izdana po prostem preudarku. Niti minister za pravosodje niti Notarska zbornica nimata zakonske podlage, da bi predpisovala dodatna merila oz. kriterije za imenovanje notarjev. Oseba ima pravico kandidirati za notarja, nima pa pravice biti imenovana. Niti ministru niti Notarski zbornici ni treba posebej obrazložiti izbire izmed prijavljenih kandidatov. Sodišče tudi ni pristojno presojati, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za imenovanje.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - možnost udeležbe v postopku
Ker tožnica ni bila lastnica nepremičnin, na katerih je bil izveden postopek parcelacije, tudi ni izkazala, da bi morala sodelovati v tem postopku kot stranka, kar pomeni, da ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86, s tem pa tudi ne upravičenosti do vložitve predloga za obnovo tega postopka po 1., 2. in 4. točki 249. člena ZUP/86.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUP (1986) člen 8, 143. ZUS člen 73.
ugotovitev državljanstva - poseben ugotovitveni postopek - pravica stranke udeleževati se postopka
Tožeča stranka ni bila pred izdajo odločbe organa prve stopnje, kar izhaja iz upravnih spisov, seznanjena z dejstvi in okoliščinami, na katere se opira odločba.
Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo napačno ocenjuje, da s tem, ko naj tožeča stranka pred izdajo ne bi bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, v konkretnem postopku ni prišlo do takšnih kršitev postopka, zaradi česar bi bilo treba odpraviti njeno odločbo.
ZDen člen 63, 63/3. ZUS člen 60, 60/1-3, 60/1-4, 73.ZUP člen 8, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143. ZDJ člen 35, 35/2.ZDRS člen 39.
ugotovitev državljanstva - bistvena kršitev pravil postopka - seznanitev stranke z vsemi ugotovljenimi okoliščinami in dejstvi
Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, ko je odpravilo odločbo tožene stranke, ki je potrdila odločitev prvostopnega organa, da obravnavana oseba ni izpolnjevala pogojev za državljanstvo FLRJ po 2. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, vendar je ta odločitev pravilna zato, ker je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, ker tožnika pred izdajo prvostopne odločbe nista bila seznanjena z vsemi ugotovljenimi okoliščinami in dejstvi, pomembnimi za odločitev, ni pa tožena stranka kršila materialnih predpisov.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v begunstvu
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, morata biti izkazana konkretno in neposredno vojno nasilje nad starši pred pobegom in dejstvo, da je bil otrok rojen med izvajanjem takih prisilnih ukrepov.
zavrnitev prošnje za azil - posebna oblika zaščite - začasno zadrževanje v državi
Prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena, je dolžan zapustiti ozemlje RS v roku, ki mu je bil za to določen. Iz razlogov, ki so določeni v 61. členu ZAzil, pa lahko pristojen organ takšnemu tujcu, na njegovo prošnjo, dovoli začasno zadrževanje v RS, kar pomeni, da mu je z dovoljenjem pristojnega organa dana posebna oblika zaščite.
Tožnik ni dokazal, da bi toženo stranko pisno pozval, da naj o njegovih dveh zahtevkih za imenovanje v naziv odloči v nadaljnjih 7 dneh, zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. odstavka 26. člena ZUS za odločanje sodišča zaradi molka organa.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 16, 72, 72/2.
denacionalizacijski postopek - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti
Organ prve stopnje stranki pred izdajo negativne odločbe o ugotavljanju državljanstva (kot predhodnega vprašanja denacionalizacije) ni predočil ugotovljenih dejstev, iz katerih izhaja domneva nelojalnosti, tožena stranka pa ji ni dala možnosti dokazovanja lojalnosti, čeprav je odločala že po sprejemu ustavne odločbe U-I-23/93. Zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe tožene stranke pravilen in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
ZPP člen 67, 191, 191/1, 300.ZS člen 14, 15, 16, 17.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka - razdružitev odškodninskih pravd
Neutemeljeno je sklicevanje na smotrnost pri predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi združitve dveh pravdnih odškodninskih zadev, če tožeča stranka (predlagatelj) ni izkoristila možnosti, da bi od vsega začetka z isto tožbo tožila obe toženi stranki, vsi v tožbi predlagani dokazi pa izhajajo z območja sodišča, kjer je vložena tožba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je toženčeva hčerka zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču in da jo je toženec poleg tega tudi pooblastil za zastopanje v tej zadevi, predstavlja drug tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
ZOR člen 154, 170, 170/1. ZZV člen 104, 104-3.ZPP člen 324, 324/4, 339.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - odgovornost zdravnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zdravnikova pojasnilna dolžnost - obrazložitev sodbe - navedba predpisov, na katere je sodba oprta
Eden od elementov za nastanek odškodninske obveznosti delodajalca je obstoj vzročne zveze med dejanjem, ki naj bi povzročilo določeno pravno priznano škodo in to posledico. Ugotovljeno je bilo, da ni podana vzročna zveza med uporabljenim načinom zdravljenja in tožničinimi težavami, saj se pri zdravljenju s fenolom morebitni stranski učinki pokažejo takoj oziroma najpozneje v prvih nekaj dneh po vbrizgavanju. Zato okoliščina, da so določene posledice takega načina zdravljenja možne, na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj konkretno ugotovljene okoliščine pri tožnici možnost nastanka takih posledic v tem primeru izključujejo.
Stranki sta medsebojno menjalno pogodbo sporazumno razdrli. Posledica razdrtja pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti tisto, kar je dobila. Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo (drugi in peti odstavek 132. člena ZOR).
ZTLR člen 37.ZPSPP člen 12, 28.ZDen člen 16, 18, 19, 19/1, 19/1-1, 20, 21, 22, 24, 24/1.ZOR člen 30.
izpraznitev poslovnih prostorov - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - nepremičnina, ki služi za opravljanje javne službe - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - izročitev stvari
V denacionalizacijskem postopku v last in posest vrnjene poslovne prostore uporablja tožena stranka brez najemne pogodbe ali drugega pravnega naslova. Tožeča stranka kot lastnik tako utemeljeno zahteva izročitev stvari, to je praznih poslovnih prostorov.
S sklepom sodišča druge stopnje je v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan, če ima ta odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom ali po končanem postopku o tožbenem zahtevku. Tak vzporedni postopek je tudi postopek v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ali za odobritev obročnega odplačila sodnih taks.
ZIZ člen 279.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 154.
začasna odredba, izdana v pravdnem postopku - trajanje začasne odredbe - izvršilni postopek - rubež premičnih stvari - povrnitev škode dolžniku - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožniku škoda ni nastala zaradi začasne odredbe, saj je ta z zaključkom pravdnega postopka izgubila učinek, temveč zaradi samostojnega teka izvršilnega postopka. Ker začasna odredba v času rubeža ni bila več v veljavi, škode, ki je tožniku nastala zaradi rubeža, ni mogoče šteti za posledico izdane začasne odredbe.
ZKP člen 194, 194/1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - glavna obravnava - privedba obdolženca na glavno obravnavo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je obsojenko pravilno vabilo na glavno obravnavo. Obsojenka se te glavne obravnave ni udeležila, prav tako izostanka ni opravičila. Zato je sodišče odredilo njen prisilni privod na naslednjo glavno obravnavo, s čimer je ravnalo v skladu s 1. odstavkom 194. člena ZKP.