URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 420, 420/2, 427.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov
Presoja, ali zavrnitev dokaznega predloga pomeni kršitev pravice obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP).
spor o zakonitosti akta volilne komisije - dovoljenost pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje
Pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje v sporu o zakonitosti akta lokalne volilne komisije v postopku za izvedbo referenduma in glasovanja na referendumu ni dovoljena.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice ima pravno podlago v določbah ZTLR in je premoženjske narave. V obravnavani zadevi je tožnik v tožbi označil vrednost spora z zneskom 100.000 SIT. Ker ta znesek ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.
spor o pristojnosti - odškodninski spor - spor v zvezi izvensodno poravnavo - sporazum o krajevni pristojnosti
Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno do razpisa glavne obravnave. Nato je prekludirano za odklonitev pristojnosti.
V poravnavi z dne 30.12.1998 je dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani za morebitne spore iz te poravnave. V obravnavani pravdi gre za odločanje o zahtevku za povrnitev škode, ki naj bi bila druga v primerjavi s škodo, za katero so stranke poravnave dogovorile odškodnino. Res bo potrebno presojati, ali se je tožnica s podpisom poravnave odpovedala uveljavljanju vtoževane odškodnine. Vendar se sporazum strank o krajevni pristojnosti lahko nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja (tretji odstavek 69. člena ZPP), kar v obravnavanem primeru pomeni omejitev na bodoče spore iz poravnave z dne 30.12.1998.
Obravnavana zadeva ni spor iz te poravnave, ampak spor iz določenega škodnega dogodka, v katerem se bo le obravnaval pomen oziroma učinek sklenjene poravnave na utemeljenost uveljavljenega odškodninskega zahtevka. Ker torej ne gre za tak spor, za kakršnega sta stranki skupaj z drugimi subjekti sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, ni podlage za krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21758
ZKP člen 216, 216/3, 236, 236/2.KZ člen 22, 218, 218/1.
hišna preiskava - privilegirana priča kot priča pri hišni preiskavi - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje
Kot solenitetna priča lahko pri hišni preiskavi nastopi tudi privilegirana priča, katere ni potrebno poučiti po določilu 2.
odstavka 236. člena ZKP, pač pa je treba tako pričo poučiti le v skladu z določilom 3. odstavka 216. člena ZKP, torej da pazi, kako se hišna preiskava opravlja in da ima pravico podati pred podpisom zapisnika o hišni preiskavi svoje ugovore, če misli, da vsebina zapisnika ni pravilna.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali zavrnitev dokaznega predloga pomeni kršitev pravice obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona
O kršitvi kazenskega zakona je mogoče govoriti takrat, ko je sodišče odločilna dejstva pravilno ugotovilo, nanje pa napačno uporabilo materialno pravo.
Če investitor opravi dela, za katera nima dovoljenja, je pravna podlaga za inšpekcijski ukrep v 1. odstavku 73. člena ZUN in ne v 2. in 3. odstavku 75. člena ZUN.
prepovedna (negatorna) tožba - vznemirjanje lastninske pravice
Toženkin kiosk na tožničini parceli predstavlja vznemirjanje lastninske pravice v smislu prvega odstavka 42. člena ZTLR. Toženka bi v pravdi morala dokazati, da ima tudi v času nastanka spora pravno podlago za tako vznemirjanje. Njene trditve o obstoju najemne pogodbe so bile v postopku nedoločne, saj je enkrat govorila o najemu poslovnih prostorov oziroma kioska, drugič o najemu zemljišča. Ker je kiosk toženkina last, ne more iti za najem poslovnega prostora in je zato neutemeljeno njeno revizijsko sklicevanje na ZPSPP. Trajanja najemne pogodbe za zemljišče, ki bi morebiti lahko izkazovala veljaven obligacijskopravni naslov za uporabo zemljišča, pa ni dokazala.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 420, 420/2, 442, 442/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrajšani postopek - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti - opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave
Obdolženec se pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti (2. alinea 29. člena URS), lahko odpove bodisi izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem, kamor je mogoče šteti izostanek, ki ga opravičuje z navajanjem neutemeljenih razlogov. Ocena o tem, ali je razlog utemeljen ali ne, pa je v domeni sodišča. Zato zgolj sporočilo o odsotnosti z glavne obravnave in navedba razloga samo po sebi še ni opravičljiv razlog za njeno preložitev.
V primeru, ko pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstev in zato sprejme dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj ne dvomi vanjo.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin
V dejanju obsojenca so podani znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 256. člena KZ, saj je celo kot gospodar lovske družine v številnih napotnicah, ki so opisane v izreku pravnomočne sodbe, zavestno navedel kot kupce osebe, ki divjačine dejansko niso odkupile. V napotnico, torej v listino, je glede kupcev vnesel lažne podatke, čeprav je vedel, da bo taka listina uporabljena kot prava, saj je bilo tako listino treba poslati ne le medobčinskemu veterinarskemu inšpektoratu, temveč tudi lovski družini zaradi finančnega poslovanja.
ZOR člen 897, 919, 940, 941.ZPP člen 154, 158/1, 199, 203.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - izvensodna poravnava - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev stroškov
Zavarovalnica je s sklenitvijo izvensodne poravnave in plačilom odškodnine tožniku, ravnala v imenu tožene stranke. Ker je odškodnino plačala za toženo stranko, je treba šteti, da jo je plačala stranka sama. Sklepu o ustavitvi postopka se tudi ni uprla, zato je potrebno upoštevati sklenjeni dogovor, s katerim je bilo vprašanje stroškov postopka že rešeno.
Pravilen in zakonit je sklep o prenosu krajevne pristojnosti v zadevi urejanja stikov med mladoletnim otrokom in očetom na tisti center za socialno delo, na območju katerega imata stalno prebivališče otrok in mati, pri kateri otrok živi.
upravičenost do denacionalizacije - čas oziroma način podržavljenja nepremičnine
Za ugotovitev upravičenosti do denacionalizacije v zvezi s pogojem državljanstva ni pomemben čas odvzema nepremičnine iz posesti, ampak čas oziroma način njenega podržavljenja.
ZOR člen 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 192, 200, 203.
ravnanje oškodovanca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - deljena odgovornost - pojem nevarne dejavnosti in nevarne stvari - odgovornost delodajalca kot imetnika motornega kolesa
Tako kot imetnik stroja odgovarja za škodo delavcu, ki jo ta utrpi zaradi delovanja stroja, odgovarja imetnik motornega vozila kot obratovalec proti vozniku, če ta kot njegov delavec utrpi škodo zaradi uporabe motornega vozila (v obeh primerih odgovarja imetnik za delavčevo varnost).
Zakon o varnosti cestnega prometa iz leta 1998 (Ur.l. RS, št. 30/98) ne more biti podlaga za odločanje o zahtevi za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, ki jo je vložil hrvaški državljan, ki je od leta 1975 prebival v R Sloveniji. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je navedeni zakon v neskladju z ustavo zaradi protiustavne pravne praznine, ker ne ureja zamenjave vozniških dovoljenj, katerih imetniki so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan 25.6.1991 na območju R Slovenije stalno prebivališče in so od tega dne dalje v Sloveniji tudi dejansko živeli.
zahteva za denacionalizacijo - zavarovanje zahteve - začasna odredba
Odločitve, ki postanejo dokončne in pravnomočne v upravnem postopku, pravno učinkujejo. Zato ima pravne učinke tudi pravnomočna začasna odredba po 68. členu ZDen, ne glede na to, kdaj je bila izdana.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Določilo 1. odstavka 420. člena ZKP je mogoče razlagati le tako, da je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le v tistih primerih, v katerih je sodba postala kot celota formalno pravnomočna, ne pa tudi v primerih, ko so postali materialno pravnomočni samo njeni posamezni deli.