dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice ima pravno podlago v določbah ZTLR in je premoženjske narave. V obravnavani zadevi je tožnik v tožbi označil vrednost spora z zneskom 100.000 SIT. Ker ta znesek ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.
spor o pristojnosti - odškodninski spor - spor v zvezi izvensodno poravnavo - sporazum o krajevni pristojnosti
Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno do razpisa glavne obravnave. Nato je prekludirano za odklonitev pristojnosti.
V poravnavi z dne 30.12.1998 je dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani za morebitne spore iz te poravnave. V obravnavani pravdi gre za odločanje o zahtevku za povrnitev škode, ki naj bi bila druga v primerjavi s škodo, za katero so stranke poravnave dogovorile odškodnino. Res bo potrebno presojati, ali se je tožnica s podpisom poravnave odpovedala uveljavljanju vtoževane odškodnine. Vendar se sporazum strank o krajevni pristojnosti lahko nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja (tretji odstavek 69. člena ZPP), kar v obravnavanem primeru pomeni omejitev na bodoče spore iz poravnave z dne 30.12.1998.
Obravnavana zadeva ni spor iz te poravnave, ampak spor iz določenega škodnega dogodka, v katerem se bo le obravnaval pomen oziroma učinek sklenjene poravnave na utemeljenost uveljavljenega odškodninskega zahtevka. Ker torej ne gre za tak spor, za kakršnega sta stranki skupaj z drugimi subjekti sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, ni podlage za krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21758
ZKP člen 216, 216/3, 236, 236/2.KZ člen 22, 218, 218/1.
hišna preiskava - privilegirana priča kot priča pri hišni preiskavi - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje
Kot solenitetna priča lahko pri hišni preiskavi nastopi tudi privilegirana priča, katere ni potrebno poučiti po določilu 2.
odstavka 236. člena ZKP, pač pa je treba tako pričo poučiti le v skladu z določilom 3. odstavka 216. člena ZKP, torej da pazi, kako se hišna preiskava opravlja in da ima pravico podati pred podpisom zapisnika o hišni preiskavi svoje ugovore, če misli, da vsebina zapisnika ni pravilna.
ZKP člen 194, 194/1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - glavna obravnava - privedba obdolženca na glavno obravnavo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je obsojenko pravilno vabilo na glavno obravnavo. Obsojenka se te glavne obravnave ni udeležila, prav tako izostanka ni opravičila. Zato je sodišče odredilo njen prisilni privod na naslednjo glavno obravnavo, s čimer je ravnalo v skladu s 1. odstavkom 194. člena ZKP.
ZIZ člen 279.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 154.
začasna odredba, izdana v pravdnem postopku - trajanje začasne odredbe - izvršilni postopek - rubež premičnih stvari - povrnitev škode dolžniku - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožniku škoda ni nastala zaradi začasne odredbe, saj je ta z zaključkom pravdnega postopka izgubila učinek, temveč zaradi samostojnega teka izvršilnega postopka. Ker začasna odredba v času rubeža ni bila več v veljavi, škode, ki je tožniku nastala zaradi rubeža, ni mogoče šteti za posledico izdane začasne odredbe.
S sklepom sodišča druge stopnje je v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan, če ima ta odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom ali po končanem postopku o tožbenem zahtevku. Tak vzporedni postopek je tudi postopek v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ali za odobritev obročnega odplačila sodnih taks.
ZTLR člen 37.ZPSPP člen 12, 28.ZDen člen 16, 18, 19, 19/1, 19/1-1, 20, 21, 22, 24, 24/1.ZOR člen 30.
izpraznitev poslovnih prostorov - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - nepremičnina, ki služi za opravljanje javne službe - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - izročitev stvari
V denacionalizacijskem postopku v last in posest vrnjene poslovne prostore uporablja tožena stranka brez najemne pogodbe ali drugega pravnega naslova. Tožeča stranka kot lastnik tako utemeljeno zahteva izročitev stvari, to je praznih poslovnih prostorov.
Stranki sta medsebojno menjalno pogodbo sporazumno razdrli. Posledica razdrtja pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti tisto, kar je dobila. Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo (drugi in peti odstavek 132. člena ZOR).
ZOR člen 154, 170, 170/1. ZZV člen 104, 104-3.ZPP člen 324, 324/4, 339.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - odgovornost zdravnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zdravnikova pojasnilna dolžnost - obrazložitev sodbe - navedba predpisov, na katere je sodba oprta
Eden od elementov za nastanek odškodninske obveznosti delodajalca je obstoj vzročne zveze med dejanjem, ki naj bi povzročilo določeno pravno priznano škodo in to posledico. Ugotovljeno je bilo, da ni podana vzročna zveza med uporabljenim načinom zdravljenja in tožničinimi težavami, saj se pri zdravljenju s fenolom morebitni stranski učinki pokažejo takoj oziroma najpozneje v prvih nekaj dneh po vbrizgavanju. Zato okoliščina, da so določene posledice takega načina zdravljenja možne, na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj konkretno ugotovljene okoliščine pri tožnici možnost nastanka takih posledic v tem primeru izključujejo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je toženčeva hčerka zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču in da jo je toženec poleg tega tudi pooblastil za zastopanje v tej zadevi, predstavlja drug tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
Pravilen in zakonit je sklep o prenosu krajevne pristojnosti v zadevi urejanja stikov med mladoletnim otrokom in očetom na tisti center za socialno delo, na območju katerega imata stalno prebivališče otrok in mati, pri kateri otrok živi.
upravičenost do denacionalizacije - čas oziroma način podržavljenja nepremičnine
Za ugotovitev upravičenosti do denacionalizacije v zvezi s pogojem državljanstva ni pomemben čas odvzema nepremičnine iz posesti, ampak čas oziroma način njenega podržavljenja.
ZOR člen 897, 919, 940, 941.ZPP člen 154, 158/1, 199, 203.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - izvensodna poravnava - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev stroškov
Zavarovalnica je s sklenitvijo izvensodne poravnave in plačilom odškodnine tožniku, ravnala v imenu tožene stranke. Ker je odškodnino plačala za toženo stranko, je treba šteti, da jo je plačala stranka sama. Sklepu o ustavitvi postopka se tudi ni uprla, zato je potrebno upoštevati sklenjeni dogovor, s katerim je bilo vprašanje stroškov postopka že rešeno.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin
V dejanju obsojenca so podani znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 256. člena KZ, saj je celo kot gospodar lovske družine v številnih napotnicah, ki so opisane v izreku pravnomočne sodbe, zavestno navedel kot kupce osebe, ki divjačine dejansko niso odkupile. V napotnico, torej v listino, je glede kupcev vnesel lažne podatke, čeprav je vedel, da bo taka listina uporabljena kot prava, saj je bilo tako listino treba poslati ne le medobčinskemu veterinarskemu inšpektoratu, temveč tudi lovski družini zaradi finančnega poslovanja.
ZOR člen 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 192, 200, 203.
ravnanje oškodovanca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - deljena odgovornost - pojem nevarne dejavnosti in nevarne stvari - odgovornost delodajalca kot imetnika motornega kolesa
Tako kot imetnik stroja odgovarja za škodo delavcu, ki jo ta utrpi zaradi delovanja stroja, odgovarja imetnik motornega vozila kot obratovalec proti vozniku, če ta kot njegov delavec utrpi škodo zaradi uporabe motornega vozila (v obeh primerih odgovarja imetnik za delavčevo varnost).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21870
KZ člen 236.ZTVP-1 člen 39, 39-2.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Med odločilna dejstva, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, škoda ne spada, oziroma nejasnosti in nedoslednosti v zvezi s to okoliščino ne morejo predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar pa za razliko od kaznivega dejanja goljufije pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da nastane v prihodnosti oškodovancu škoda. Pomembno je le, da storilec lažno prikazuje podatke, ki vplivajo na vrednost vrednostnih papirjev, s čimer zapelje vsaj eno osebo k prodaji oziroma nakupu ter da se tega zaveda. Pri tem kaznivem dejanju tudi ne moremo govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
Zakon o varnosti cestnega prometa iz leta 1998 (Ur.l. RS, št. 30/98) ne more biti podlaga za odločanje o zahtevi za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, ki jo je vložil hrvaški državljan, ki je od leta 1975 prebival v R Sloveniji. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je navedeni zakon v neskladju z ustavo zaradi protiustavne pravne praznine, ker ne ureja zamenjave vozniških dovoljenj, katerih imetniki so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan 25.6.1991 na območju R Slovenije stalno prebivališče in so od tega dne dalje v Sloveniji tudi dejansko živeli.
zahteva za denacionalizacijo - zavarovanje zahteve - začasna odredba
Odločitve, ki postanejo dokončne in pravnomočne v upravnem postopku, pravno učinkujejo. Zato ima pravne učinke tudi pravnomočna začasna odredba po 68. členu ZDen, ne glede na to, kdaj je bila izdana.