KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21870
KZ člen 236.ZTVP-1 člen 39, 39-2.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Med odločilna dejstva, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, škoda ne spada, oziroma nejasnosti in nedoslednosti v zvezi s to okoliščino ne morejo predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar pa za razliko od kaznivega dejanja goljufije pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da nastane v prihodnosti oškodovancu škoda. Pomembno je le, da storilec lažno prikazuje podatke, ki vplivajo na vrednost vrednostnih papirjev, s čimer zapelje vsaj eno osebo k prodaji oziroma nakupu ter da se tega zaveda. Pri tem kaznivem dejanju tudi ne moremo govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
Organ, ki vodi upravni postopek, je pristojen za odločitev, da v mejah zakona odloči, kateri deli spisa se lahko izločijo iz celotnega spisa pred vpogledom stranke v spise.
ponovna prošnja za azil - okoliščine, nastale po izdaji prejšnje odločbe
Tožeča stranka se po lastni izjavi od leta 1999 nahaja v Republiki Sloveniji. Po svoji vsebini in naravi so okoliščine, ki jih navaja v svoji ponovni prošnji v zvezi s političnim delovanjem v stranki SPO V.D., lahko nastale oziroma obstajale samo med prebivanjem tožeče stranke v ZR Jugoslaviji oziroma obstajale že pred izdajo prve odločbe tožene stranke, s katero ni podelila azila tožeči stranki.
ZIZ člen 15, 35, 143, 151. ZIZ-A člen 19, 63, 122.ZPP člen 17, 17/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sprememba zakona - ustalitev pristojnosti
Na uporabo 143. in 151. člena ZIZ, veljavnega v času vložitve predloga za izvršbo, ne more vplivati dejstvo, da sta bila ta dva člena z ZIZ-A spremenjena in je bil tudi 35. člen dopolnjen tako, da je v primerih, kadar je med več sredstvi predlagana tudi izvršba na nepremičnine, izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po določbi 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej, čeprav se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost tako, da bi bilo pristojno drugo sodišče iste vrste. Taka okoliščina, katere sprememba ne vpliva na spremembo pristojnosti, je poleg morebitne navedbe novega izvršilnega sredstva oziroma predmeta tudi sprememba ureditve pristojnosti po ZIZ.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med izvedenimi dokazi in vsebino listin - razlogi o odločilnih dejstvih
Nasprotje med izvedenimi dokazi in vsebino listin lahko obstaja le, če sodišče vsebino listin napačno povzame v sodbo. Če sodišče kakšnega dokaza ne izvede ali če uspeh dokazovanja ne ustreza revidentovim trditvam od dejstvih, kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.
Nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih obstaja le, če je obrazložitev sodbe glede ugotovljenih dejstev v nasprotju sama s seboj. Če obstaja zgolj nasprotje med revidentovimi trditvami o vsebini listin in sodbenimi razlogi, potem nasprotje med razlogi sodbe o dejstvih sploh ne more obstajati. Kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.
V postopku izdaje odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je stranka postopka lahko le tista oseba, ki prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (3. odstavek 1. člena ZBPP).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40624
ZASP člen 19, 167, 168, 169.ZPP člen 180, 180/3, 224, 225, 226, 227, 228, 284, 284/3, 339, 339/2-14, 370, 370/1-2.
avtorsko pravo - pravica do predelave - kršitev materialne avtorske pravice - kršitev moralne avtorske pravice - civilna kazen - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - seznanitev sodišča z navedbami strank - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Če se izkaže, da iz kakršnihkoli razlogov sodišče ni moglo upoštevati navedb, ki so bile dane v skladu z ZPP, že samo to predstavlja kršitev določb pravdnega postopka. Vendar gre v takšnem primeru le za relativno kršitev, ki jo mora upoštevati tudi revizijsko sodišče, kolikor je bila storjena pred sodiščem druge stopnje. Razlogi, da tožeča stranka tudi z zahtevkom za denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo po 169. členu ZASP ni mogla uspeti, niso v tem, ker naj bi drugostopenjsko sodišče napačno štelo, da se ni sklicevala tudi na to določbo, marveč v tem, da je pri oblikovanju višine zahtevka izhajala iz drugih dejanskih podlag kot pri oblikovanju njegovega temelja. Ker je bil predmet spora domnevni poseg v moralne avtorske pravice, pravna (ne)pravilnost stališč, ki jih je ex abundante cautela zavzelo sodišče druge stopnje glede materialnih avtorskih pravic, na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne more vplivati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okolnost, da je dolžnica v svaštvu z uradnico sodišča, mož te uradnice pa naj bi bil tudi v sporu z dolžnico, sama zase ne more imeti takšnega pomena, da bi pomenila razlog za delegacijo zaradi smotrnosti.
Določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati domneve nelojalnosti in dokazovati nasprotnega. Zato je strankam, ki zase ali za svoje pravne prednike zatrjujejo, da so bili lojalni, treba dati možnost, da lojalnost tudi dokazujejo, pri čemer pa nosijo tudi breme dokazovanja.
disciplinska odgovornost - procesna in stvarna legitimacija
Tožena stranka je procesno legitimirana, ker je lahko pravdna stranka. Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP (1977) (11. točka 2.
odstavka 339. člena ZPP).
Stvarna legitimacija pomeni, da je tožena stranka subjekt zatrjevane pravice. To vprašanje se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Če je prišlo med sodnim postopkom do statusnih sprememb tožene stranke, sodišče pa tega ni upoštevalo, je dan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Pri odločanju o reintegracijskem zahtevku in denarnih zahtevkih iz delovnega razmerja je sodišče vezano na pravnomočno sodbo, s katero je bila izvršitev disciplinskega ukrepa pogojno določena in ugotovljeno, da delavcu delovno razmerje ni prenehalo.
Splošna deklaracija človekovih pravic člen 23. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 7. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 131 o minimalnih osebnih dohodkih s posebnim ozirom na države v razvoju. URS člen 153, 153/2, 153/3. ZTPDR člen 7, 17, 17/2, 49, 49/1, 51. ZDDO člen 3, 3/1, 5, 20. ZObr 88, 89, 89/2.ZRPJZ člen 3, 3/2, 6, 6/2, 4, 8, 11.ZTP člen 5, 5/1, 13, 13/1-3.
razvrstitev v plačilni razred - objava predpisa
Če interni akt delodajalca zaradi narave zaupnosti ni bil objavljen, se ga pri presoji zakonitosti posamične odločbe na njegovi podlagi izdana odločba ne sme uporabiti.
Ker pomeni posamična odločba pravno dejanje, ki obstoji v neposredni uporabi abstraktnega materialnega predpisa na dejansko stanje, ugotovljeno v konkretnem primeru, ne more biti tak predpis tajne, zaupne narave. Preizkus zakonitosti (formalne in materialne) odločbe, s katero pravno razmerje nastane, se spremeni ali preneha, je namreč mogoč le na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način objavljen. Iz abstraktnih znakov dejanskega stanja ter krajevnih in časovnih mej pravne norme, se presoja obstoj dejanskih predpostavk za njeno uporabo. V obravnavanem primeru, ko akt o popravku formacije št. 1007 tožene stranke zaradi narave zaupnosti ni bil objavljen, je izpodbijana razvrstitev tožnika v plačilni razred, temelječa prav na tem splošnem aktu, po presoji revizijskega sodišča že iz tega razloga brez pravnega učinka.
Ker gre za vprašanje izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, je socialno sodišče dolžno (mora) odločiti tudi o nakazanih odprtih vprašanjih, ki bi sicer v drugačnih pogojih lahko bila tudi vprašanja delovnega spora, v spornem primeru pa so sestavina spornega razmerja. Zato socialno sodišče mora, glede na to, da je njegova odločitev v zvezi z možnostjo priznanja pravice do invalidske pokojnine v celoti odvisna od ugotovitve spornih vprašanj (13. člen ZPP), samo rešiti odprta vprašanja, ne pa od tožnika zahtevati, da sproži postopek za predhodno razrešitev problema pred delovnim sodiščem (za kar tudi ni procesnih predpostavk).
Prostovoljno zavarovanje, kljub drugačni razlagi tožene stranke in nižjih sodišč, po mnenju revizijskega sodišča ne more biti razlog za ugotovitev, da tisti, ki je prostovoljno zavarovan ni mogel biti upravičenec do družinske pokojnine. Določbo 1. alinee prvega odstavka sklepa, da se šteje, da je zavarovanec do svoje smrti preživljal družinskega člana, če ta ni bil zavarovan po zakonu ali ni bil uživalec pokojnine (določba je bila glede pokojnine razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-178/02-14 z dne 12.9.2002), je treba tolmačiti v smislu določbe 89. člena ZPIZ, kjer je določeno, da ima pravico do odpravnine vdova ali vdovec, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. Ker veljajo za priznanje pravice do odpravnine (razlika samo v izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 72. oziroma 73. člena ZPIZ-92) primerljivi pogoji s pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine, sklep ne more za priznanje pravice do pokojnine zahtevati od upravičencev izpolnjevanje drugačnih osnovnih pogojev, kot jih zakon določa za pridobitev pravice do odpravnine. To pa pomeni, da se lahko določba sklepa, če ni zavarovan po zakonu razume samo, če ni v delovnem razmerju (obvezno zavarovanje) ali ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. To pa pomeni, da prostovoljno zavarovanje v spornem primeru ne more biti edini razlog za ugotovitev, da zavarovanec svojega družinskega člana ni preživljal.
ZTPDR člen 14. ZDR (1990) člen 16, 100, 100/1-4.ZOR člen 74.
prenehanje delovnega razmerja v poskusni dobi - ocena poskusnega dela do izteka roka - neuspešno opravljeno delo v poskusni dobi - izpolnitev razveznega pogoja
Če poskusno delo delavca ni bilo ocenjeno se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez tega (razveznega) pogoja. To pomeni, da učinkuje pogodba o zaposlitvi, s katero je bilo poskusno delo določeno kot poseben pogoj, kot pogodba za nedoločen čas od trenutka njene sklenitve dalje.
SKPG člen 33.ZLPP člen 23, 25. ZPPOLJ člen 15, 19.
plača
Ob upoštevanju veljavnih predpisov je bilo v spornem obdobju dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji določenimi v zakonu ali kolektivni pogodbi. Tako je na primer SKPG v 33. členu določala, da je bilo pod nekaterimi pogoji možno znižanje plač za največ za 20 %, pri čemer je bilo določeno, da se kriteriji za znižanje plač opredelijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Razlike tako zmanjšanih plač pa je bilo možno, v skladu z določbami 23. in 25. a člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP -
Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93), in ob upoštevanju določb zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS - Uradni list RS, št. 71/94 - 15. in 19. člen), uveljaviti pri interni razdelitvi delnic ter vplačilu delnic za notranji odkup, na podlagi potrdil. Postopek s potrdili, ki so bila podlaga za sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetja, pa je bil določen z uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uradni list RS, št. 59/93).
ZIKS člen 16, 22, 28. ZODPM člen 2, 19, 26.ZDDO člen 5, 5/1, 6, 6/1, 7, 8, 14, 23, 26, 53, 55.
prenehanje delovnega razmerja zaradi ukinitve KPZ - sklenitev delovnega razmerja v novem upravnem organu
Določba 26. člena ZODPM, ki delavcem, ki so opravljali naloge v ukinjenem organu zagotavlja, da te naloge še naprej opravljajo v novem upravnem organu, že po sami naravi stvari ni mogoče razlagati, da ti delavci v novem upravnem organu nadaljujejo delo na podlagi že sklenjenega delovnega razmerja v ukinjenem upravnem organu. Zakon jim s tem le omogoča, da sklenejo delovno razmerje v novem upravnem organu brez ponovnega ugotavljanja, ali izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, ki sicer veljajo za sklenitev delovnega razmerja v upravnem organu.