ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2, 83. ZDR (1990) člen 18.
delovno razmerje za določen čas
Delodajalec ni izdal sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno za določen čas. Delavec je delo opravljal tudi po tem, ko je rok za delovno razmerje za določen čas že potekel.
Za ugotovitev, ali je delavec pravočasno uveljavljal njegove pravice (drugi odstavek 80. člena ZTPDR), je ob tem, kdaj je izvedel za prenehanje delovnega razmerja, lahko pomembno tudi, kdaj mu je bila vročena delovna knjižica, v kateri je bil vpisan datum prenehanja delovnega razmerja.
Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 35, 35/2.
carinska oprostitev - invalid - kriteriji in način uveljavljanja oprostitev
Presoja, ali je bil avtomobil, ki je bil oproščen plačila uvoznih dajatev, uporabljen v skladu z namenom, zaradi katerega je bila uveljavljena oprostitev plačila uvoznih dajatev, se presoja na podlagi določil CZ.
premoženjska razmerja med zakonci - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev - kupna pogodba - plačilo kupnine - valutna klavzula - pogodbene obresti
Toženca sta zakonca in kupljena nepremičnina pa njuno skupno premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja njune skupnosti. Na pravno naravo tako pridobljenega premoženja (v smislu skupnega premoženja) ne more vplivati okolnost, da sta v kupoprodajni pogodbi navedena oba kot kupca s polovičnim deležem na kupljeni nepremičnini (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - več asignacij - revizija, ki jo vloži pravdna stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije - pooblaščenci
Tožeča stranka - stečajni dolžnik - je izpodbijala več pravnih dejanj sklenitve in izpolnitve asignacij, s katerimi je toženi stranki poplačala več obveznosti. V takem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega izpodbijanega pravnega dejanja posebej.
Revizijo je vložil samostojni podjetnik posameznik varilske stroke, zato ni dovoljena in jo revizijsko sodišče zavrže, ne da bi preizkusilo, ali ima revident opravljen pravniški državni izpit.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Konstitutivni element tako kaznivega dejanja po 8. kot 14. točki 3. člena ZKLD je bil cilj storilca, da s svojim dejanjem doseže prepovedano posledico iz 2. člena ZKLD.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 146.ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 25, 25/3, 30, 30/2, 31, 31/2, 34f. Zakon o odvetništvu Republike Hrvaške člen 46, 46/1.
zastopanje pred sodišči v RS - obstoj vzajemnosti z R Hrvaško - tuj odvetnik - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Tožnika zastopata odvetnika iz Republike Hrvaške. Ta pa v tem postopku nista izkazala predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Zaradi navedenih okolnosti je bil pred sodiščem nižjih stopenj tudi uveden postopek za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v smislu 146. člena ZPP. Dejanska vzajemnost med državama pa tudi ne obstaja.
ZIZ člen 30, 35, 100. ZIP člen 234. ZIZ-A člen 163a.ZNVP člen 3, 60, 61, 62, 63, 64.ZOR člen 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257.
spor o pristojnosti - izvršba na nematerializirane vrednostne papirje - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost
Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o izvršilnem predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v ZOR, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjih pa ureja ZNVP, ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60 do 64 pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZVNP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - izbirna krajevna pristojnost
Po drugem odstavku 22. člena ZPP se sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe lahko izreče za krajevno pristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno. V konkretni zadevi toženka res prebiva na območju Okrajnega sodišča v Celju, ki je po prvem odstavku 46. člena v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZPP splošno krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Toda tožeča stranka je izbrala krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Krškem, ki je prav tako krajevno pristojno po določilu tretjega odstavka 52. člena ZPP. Gre namreč za spor, v katerem zavarovalnica zahteva regres odškodnine proti regresni dolžnici. Ker gre torej za izbirno in ne za izključno krajevno pristojnosti, je za odločitev pristojno Okrajno sodišče v Krškem.
Zaradi zmotne presoje listine v upravnem postopku je bilo zmotno ugotovljeno, da je tožnik bil seznanjen z vsemi pomembnimi dejstvi, upravno sodišče pa je tej presoji sledilo, je s tem samo bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj ni imelo podlage za odločanje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Sodišče druge stopnje je v zvezi s predlaganimi dokazi navedlo, da glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljeno dejansko stanje zaslišanje prič o okoliščini, ki se nanaša na delovanje obsojencev pred prihodom k oškodovancu, ne bi v ničemer spremenilo dejanskih ugotovitev. S tem je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagani dokazi niso pravno relevantni, zato z njihovo zavrnitvijo ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP.
V čem naj bi sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, revident ne pove. Kolikor nasprotuje temu, kako je sodišče interpretiralo dogovor pravdnih strank, je lahko vprašljivo le, ali je prav, da je sodišče iskalo pravo pogodbeno voljo. Glede tega vprašanja sta obe sodišči pravilno uporabili določbo drugega odstavka 99. člena ZOR. Če pa je revidentove navedbe mogoče razumeti tako, da sta sodišči pogodbeno voljo ugotovili narobe, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, česar revizijsko sodišče ne more presojati.
ZOR člen 18, 158, 164, 164/1, 164/2, 191, 200, 203.
pogoji - zmanjšanje odškodnine - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odgovornost za drugega - povrnitev negmotne škode - stopnja krivde - huda malomarnost - odgovornost skrbnika - umobolni in slaboumni - običajna skrbnost povprečnega človeka
V prvem odstavku 191. člena ZOR je predvideno plačilo manjše odškodnine, kot znaša škoda, (1.) ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca, (2.) če je odgovorna oseba šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo odškodnine spravilo v pomanjkanje, in (3.) če škoda ni bila povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. Doslej je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že večkrat odločalo o predlogih za znižanje odškodnine in je tehtalo sorazmernost ekonomskega bremena, ki bi ga imela odškodnina za odgovorno osebo, in zadoščenja oškodovanca. V obravnavanem primeru ugotovljene premoženjske okoliščine na strani obeh pravdnih strank ustrezajo tistemu dejanskemu stanju, ki ga je predvidel zakonodajalec, ko je pooblastil sodišče za ustrezno zmanjšanje odškodnine. Toda zakonodajalec je sodišču naložil tudi to, da mora upoštevati stopnjo odgovornosti, ki ne sme preseči lahke malomarnosti.
Izhodišče za ugotavljanje odgovornosti oziroma krivde povzročitelja je v 158. členu ZOR, ki določa, da je oškodovalec kriv, kadar povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.
V procesni situaciji, ko v času izdaje odločbe še niso bili podani pogoji za vštevanje kazni po 3. odstavku 49. člena KZ, je mogoče doseči vštevanje plačane kazni za prekršek v kazen zapora za kaznivo dejanje z uporabo določbe 1. odstavka 133. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21875
ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 371/1-10, 397, 397/1, 397/2, 397/4, 385, 420, 420/2.KZ člen 311, 311/2.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - nova obravnava pred sodiščem prve stopnje - sprememba obtožbe - prepoved reformatio in peius - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da državni tožilec, ki se zoper razveljavljeno sodbo ni pritožil, na novi glavni obravnavi sploh ne bi smel spremeniti obtožnice. Nova glavna obravnava se po razveljavitvi sodbe namreč opravlja po pravilih, ki veljajo za prvostopenjski postopek. Ker smejo stranke na njej po 2. odstavku 397. člena ZKP navajati tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, sme tožilec med glavno obravnavo, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v (prejšnji) obtožnici navedeno dejansko stanje, na glavni obravnavi ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico (1. odstavek 344. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnikove trditve ostajajo na ravni sumničenj in občutkov domnevnih nepravilnosti in krivic. Vrhovno sodišče se sicer strinja s tožnikom, da se postopek na prvi stopnji nerazumno dolgo vleče (vse od leta 1995), vendar ta okolnost ne predstavlja predpisanih predpostavk za delegacijo.
URS člen 23, 23/1. EKČP člen 5, 5/3.ZKP člen 200, 200/2.
sojenje v razumnem roku
Okoliščine, od katerih je odvisna presoja, ali je bil v konkretni zadevi prekoračen razumen rok za sojenje, se nanašajo na obsežnost in stopnjo zapletenosti zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, na težavnost dokazovanja, upoštevano pa je tudi ravnanje strank v postopku in postopanje sodnih organov.
ugotovitev očetovstva - odvzem krvi zaradi analize DNA - izvedba dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopku
Za ugotovitev toženčevega očetovstva ml. tožnika so bile izpolnjene vse materialne predpostavke. Pritrditi je sicer toženčevim izvajanjem, da je obravnavano očetovstvo zanj lahko življenjskega pomena, vendar ta okolnost ne daje podlage za razveljavitev sodbe zgolj zato, da bi se mu dala ponovna možnost izvedbe zamujenega dokaza (DNA preiskave, ki je možna tudi zunaj sodnega postopka).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezakonito ravnanje pristojnega sodišča - tožba na plačilo odškodnine
Okoliščina, da je krajevno pristojno sodišče tisto, za katerega tožeča stranka trdi, da je ravnalo nezakonito in ji s tem povzročilo škodo, zaradi katere zahteva odškodnino od Republike Slovenije, je gotovo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe (181. člen ZPP) je podan tudi v primeru, ko tožena stranka razpolaga s pravico, za katero tožeča stranka zatrjuje, da je njen imetnik.