vročanje - sprememba naslova - bistvena kršitev določb postopka
Tudi za upravni spor veljajo glede vročanja določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je odredilo vročitev po določbi 145. člena. Ta določba se uporabi le, če je stranka med postopkom spremenila svoj naslov. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kako je ugotovilo, da je tožnica spremenila svoj naslov. Izpodbijanega sklepa zato ni možno preizkusiti (3. odstavek 72. člena ZUS).
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - sečnja v gozdu - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Delo gozdnega sekača, ki ga je tožnik opravljal na dan nezgode, je brez dvoma rizično in nevarno delo, zaradi česar sta sodišči druge in prve stopnje ob izhodiščni pravni oceni, da tožena stranka za škodo odgovarja objektivno, tožnikov morebitni soprispevek k nastanku škode ocenjevali tudi ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so bile podane ob delu: deblo bukve, ki je bilo ukrivljeno, je padlo na zasnežen in zelo strm teren, uklestilo pa se je v stari macesnov štor. Podane so bile torej nekatere okoliščine, ki so oteževale oceno delovanja sil v deblu med razrezovanjem na hlode. Zato res ni mogoče tožniku pri ocenjevanju delovanja sil med razrezom debla pripisovati večjega soprispevka k nastanku škodnega dogodka in škode, kot ga je v višini 20% določilo že sodišče prve stopnje.
dovoljenost pritožbe - procesne predpostavke za pritožbo - sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
ZPP v posamičnih primerih sicer šteje plačilo takse kot procesno predpostavko, v vseh drugih primerih, ko to v zakonu ni navedeno, pa to vprašanje rešuje drugače, kakor je urejeno v prvem odstavku 8. člena ZST. Pravica do pritožbe v pravdnem postopku torej ni odvisna od plačila takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21876
KZ člen 117, 117/1, 311, 311/2.ZA-1 člen 2, 2/1-21.
amnestija - prepovedan prehod čez državno mejo - pritožba zoper sklep - odločanje po uradni dolžnosti - beneficium cohaesionis
Napačno je stališče, da za kazniva dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ, storjena od uveljavitve KZ dne 01.01.1995 do novele, ki je stopila v veljavo dne 23.04.1999, ne velja 21. alinea 1. odstavka 2. člena ZA-1.
Pomen pravila beneficium cohaesionis (blagodati pridruževanja) ni absoluten, zato je pravno nevzdržno stališče, da bi moralo Vrhovno sodišče ob ugotovitvi, da je bil s pravnomočno odločbo prekršen zakon v korist drugega obsojenca, tudi samo, zgolj zato, da bi bilo zadoščeno navedenemu načelu, položaj obeh obsojencev izenačiti tako, da bi tudi samo kršilo zakon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21862
KZ člen 325, 325/1.ZKP člen 88, 88/4, 421, 421/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve
S stališča naravne vzročnosti je sicer res, da je tudi oškodovančeva hoja po cestišču (hodil je namreč po cestišču največ 35 cm oddaljen od rumene črte) v določeni meri prispevala k nastanku prometne nesreče, vendar pa je za oceno pravno relevantne vzročnosti pomembno le, ali je iskati vzrok za nastalo prometno nesrečo v ravnanju obsojenca ali ne, ravnanje oškodovanca pa je pomembno le v toliko, kolikor predstavlja ravnanje, ki drugi vzrok (obsojenčevo ravnanje) povsem izključi oziroma razvrednoti zgolj na pogoj (na primer če bi oškodovanec nenadoma pritekel na cestišče ali se kako drugače nepričakovano pojavil na cestišču ipd.). Le v tem primeru bi šlo za tako hudo kršitev cestnoprometnih predpisov s strani oškodovanca, da bi bilo mogoče govoriti o pretrganju vzročne zveze med kršitvijo cestnoprometnih predpisov s strani obsojenca in nastalimi posledicami.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Ker vložnik ne pojasni, iz katerih razlogov bi bila izvedba predlaganega dokaza potrebna oziroma katere obsojenčeve trditve bi bilo mogoče z njim dokazovati, sodišči prve in druge stopnje, ki sta pri odločanju o dokaznem predlogu upoštevali merila ustavnosodne prakse, z njegovo zavrnitvijo nista kršili obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Ker v obravnavani zadevi izpodbijana vrednost pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 tolarjev, revizija ni dovoljena.
URS člen 20.ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je, da sklep ni obrazložen glede drugega alternativnega pogoja za ustavno sprejemljivost pripora, to je neogibne potrebnosti za varnost ljudi, vendar pa je to element za ugotavljanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ne pa pripornega razloga begosumnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Med tehtne razloge sodi tudi bližnje sorodstveno razmerje s katerim od sodnikov, ki so pristojni odločati v zadevi. Vrhovno sodišče sicer ocenjuje, da dejstvo, da je tožena stranka povezana s sodiščem, ki je pristojno za odločitev, ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
pritožba zoper sklep - seja senata sodišča druge stopnje - vabilo na pritožbeno sejo
Ker se določba 1. odstavka 378. člena ZKP in ostale določbe tega člena ne uporabljajo v postopku s pritožbo zoper sklep, razen v primeru, če je vložena pritožba zoper sklep o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (2. odstavek 492. člena v zvezi z 2. odstavkom 403. člena ZKP), sodišče druge stopnje ni bilo dolžno obvestiti obsojenca o seji, na kateri je obravnavalo pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena njegova pritožba kot nedovoljena.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mešalec betona - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Med čiščenjem bi moral biti betonski mešalec izklopljen, na odprtini pa bi morala biti nameščena zaščitna mreža. Predvsem slednja okoliščina - pokazala se je kot bistvena - je tista, ki utemeljuje odgovornost tožnikovega delodajalca. Betonski mešalec brez zaščitne mreže ne bi smel obratovati.
Ker zaradi zastaranja odškodninske terjatve zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zaradi tega ni razumno sprožiti, ni izkazan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Če se s tožbo izpodbija akt, ki ni dokončen posamični akt in ne drug posamični akt, ki se lahko izpodbija s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, sodišče tako tožbo zavrže na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - poškodba policista pri športu - odgovornost delodajalca kot organizatorja nogometne tekme - objektivna odgovornost države
Nogomet kot športna igra sama po sebi ne more predstavljati nevarne dejavnosti, zaradi česar organizator igre ne odgovarja po objektivnem načelu in sicer ne glede na to, da je tožnik v igri bil dolžan sodelovati. Sestavni del igre so tudi kršitve pravil. Ni na razpolago dejanskih ugotovitev, ki bi potrjevale, da je škoda posledica nedopustnega, protipravnega ravnanja soigralca, kar bi moglo imeti za posledico odgovornost delodajalca v skladu z določbo prvega odstavka 170. člena ZOR.
roki - rok, določen zaradi varstva pravic obrambe - skrajšani postopek - glavna obravnava - rok za vročitev vabila obdolžencu na nadaljevanje glavne obravnave - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - enakopravnost strank v postopku - preložitev glavne obravnave iz zdravstvenih razlogov na strani obdolženca - časovna veljavnost zakona o kazenskem postopku
Pri vabljenju na glavno obravnavo v skrajšanem postopku, ki se po procesnih določbah nadaljuje, obdolžencu ni treba zagotoviti najmanj treh dni za pripravo obrambe. V takšnem položaju sodišče upošteva določbo 4. odstavka 12. člena ZKP, po kateri se mora obdolžencu zagotoviti primeren čas in možnosti za pripravo obrambe. Gre predvsem za to, da sodišče pri tem upošteva obsežnost zadeve ter njeno zapletenost tako v dejanskem kot tudi pravnem pogledu.
Zgrešeno je stališče, da bi sodišče moralo uporabiti Zakon o kazenskem postopku, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Ker gre za postopkovne določbe, se vselej uporablja zakon, ki velja v času sojenja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21880
ZKP člen 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.KZ člen 50, 50/3.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - preložitev naroka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pogojna obsodba - poseben pogoj
Zgolj na podlagi tega, ko je zagovornica poslala prošnjo za preklic naroka za glavno obravnavo, še ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preklicalo. Ob tem, da je sodišče o preklicu ni obvestilo, bi morala sklepati, da se sodišče ni odločilo, da bo preklicalo narok. Sodišče namreč strank postopka, ki podajo prošnjo za preložitev naroka, o tem, da se bo narok kljub temu opravil, ni dolžno vnovič obveščati.
Vložnica zmotno razlaga določbo 2. odstavka 442. člena ZKP, saj sodišče obdolženca ob neupravičeni nenavzočnosti njegovega zagovornika ni dolžno pozivati, naj si vzame drugega zagovornika.
Nikakršne ovire ni, da sodišče ob izreku pogojne obsodbe, če oceni, da je to smotrno, kot poseben pogoj naloži izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka, ki ga je prisodilo oškodovancu (3. odstavek 50. člena KZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico - zahteva vložena zoper obtožnico
Ker s sklepom o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico kazenski postopek ni bil pravnomočno končan, zahteva za varstvo zakonitosti glede na določbi 1. in 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.
Zahteve za varstvo zakonitosti tudi ni mogoče vložiti zoper obtožnico, ki ni odločba sodišča, temveč akt državnega tožilca kot obtožencu nasprotne stranke.