upravni spor - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Če se s tožbo izpodbija akt, ki ni dokončen posamični akt in ne drug posamični akt, ki se lahko izpodbija s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, sodišče tako tožbo zavrže na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mešalec betona - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Med čiščenjem bi moral biti betonski mešalec izklopljen, na odprtini pa bi morala biti nameščena zaščitna mreža. Predvsem slednja okoliščina - pokazala se je kot bistvena - je tista, ki utemeljuje odgovornost tožnikovega delodajalca. Betonski mešalec brez zaščitne mreže ne bi smel obratovati.
Ker zaradi zastaranja odškodninske terjatve zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zaradi tega ni razumno sprožiti, ni izkazan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Ker v obravnavani zadevi izpodbijana vrednost pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 tolarjev, revizija ni dovoljena.
URS člen 20.ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res je, da sklep ni obrazložen glede drugega alternativnega pogoja za ustavno sprejemljivost pripora, to je neogibne potrebnosti za varnost ljudi, vendar pa je to element za ugotavljanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ne pa pripornega razloga begosumnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Med tehtne razloge sodi tudi bližnje sorodstveno razmerje s katerim od sodnikov, ki so pristojni odločati v zadevi. Vrhovno sodišče sicer ocenjuje, da dejstvo, da je tožena stranka povezana s sodiščem, ki je pristojno za odločitev, ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
pritožba zoper sklep - seja senata sodišča druge stopnje - vabilo na pritožbeno sejo
Ker se določba 1. odstavka 378. člena ZKP in ostale določbe tega člena ne uporabljajo v postopku s pritožbo zoper sklep, razen v primeru, če je vložena pritožba zoper sklep o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (2. odstavek 492. člena v zvezi z 2. odstavkom 403. člena ZKP), sodišče druge stopnje ni bilo dolžno obvestiti obsojenca o seji, na kateri je obravnavalo pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena njegova pritožba kot nedovoljena.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - sečnja v gozdu - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Delo gozdnega sekača, ki ga je tožnik opravljal na dan nezgode, je brez dvoma rizično in nevarno delo, zaradi česar sta sodišči druge in prve stopnje ob izhodiščni pravni oceni, da tožena stranka za škodo odgovarja objektivno, tožnikov morebitni soprispevek k nastanku škode ocenjevali tudi ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so bile podane ob delu: deblo bukve, ki je bilo ukrivljeno, je padlo na zasnežen in zelo strm teren, uklestilo pa se je v stari macesnov štor. Podane so bile torej nekatere okoliščine, ki so oteževale oceno delovanja sil v deblu med razrezovanjem na hlode. Zato res ni mogoče tožniku pri ocenjevanju delovanja sil med razrezom debla pripisovati večjega soprispevka k nastanku škodnega dogodka in škode, kot ga je v višini 20% določilo že sodišče prve stopnje.
dovoljenost pritožbe - procesne predpostavke za pritožbo - sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
ZPP v posamičnih primerih sicer šteje plačilo takse kot procesno predpostavko, v vseh drugih primerih, ko to v zakonu ni navedeno, pa to vprašanje rešuje drugače, kakor je urejeno v prvem odstavku 8. člena ZST. Pravica do pritožbe v pravdnem postopku torej ni odvisna od plačila takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21876
KZ člen 117, 117/1, 311, 311/2.ZA-1 člen 2, 2/1-21.
amnestija - prepovedan prehod čez državno mejo - pritožba zoper sklep - odločanje po uradni dolžnosti - beneficium cohaesionis
Napačno je stališče, da za kazniva dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ, storjena od uveljavitve KZ dne 01.01.1995 do novele, ki je stopila v veljavo dne 23.04.1999, ne velja 21. alinea 1. odstavka 2. člena ZA-1.
Pomen pravila beneficium cohaesionis (blagodati pridruževanja) ni absoluten, zato je pravno nevzdržno stališče, da bi moralo Vrhovno sodišče ob ugotovitvi, da je bil s pravnomočno odločbo prekršen zakon v korist drugega obsojenca, tudi samo, zgolj zato, da bi bilo zadoščeno navedenemu načelu, položaj obeh obsojencev izenačiti tako, da bi tudi samo kršilo zakon.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Ker vložnik ne pojasni, iz katerih razlogov bi bila izvedba predlaganega dokaza potrebna oziroma katere obsojenčeve trditve bi bilo mogoče z njim dokazovati, sodišči prve in druge stopnje, ki sta pri odločanju o dokaznem predlogu upoštevali merila ustavnosodne prakse, z njegovo zavrnitvijo nista kršili obsojenčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21862
KZ člen 325, 325/1.ZKP člen 88, 88/4, 421, 421/1.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve
S stališča naravne vzročnosti je sicer res, da je tudi oškodovančeva hoja po cestišču (hodil je namreč po cestišču največ 35 cm oddaljen od rumene črte) v določeni meri prispevala k nastanku prometne nesreče, vendar pa je za oceno pravno relevantne vzročnosti pomembno le, ali je iskati vzrok za nastalo prometno nesrečo v ravnanju obsojenca ali ne, ravnanje oškodovanca pa je pomembno le v toliko, kolikor predstavlja ravnanje, ki drugi vzrok (obsojenčevo ravnanje) povsem izključi oziroma razvrednoti zgolj na pogoj (na primer če bi oškodovanec nenadoma pritekel na cestišče ali se kako drugače nepričakovano pojavil na cestišču ipd.). Le v tem primeru bi šlo za tako hudo kršitev cestnoprometnih predpisov s strani oškodovanca, da bi bilo mogoče govoriti o pretrganju vzročne zveze med kršitvijo cestnoprometnih predpisov s strani obsojenca in nastalimi posledicami.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 146.ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 25, 25/3, 30, 30/2, 31, 31/2, 34f. Zakon o odvetništvu Republike Hrvaške člen 46, 46/1.
zastopanje pred sodišči v RS - obstoj vzajemnosti z R Hrvaško - tuj odvetnik - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Tožnika zastopata odvetnika iz Republike Hrvaške. Ta pa v tem postopku nista izkazala predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Zaradi navedenih okolnosti je bil pred sodiščem nižjih stopenj tudi uveden postopek za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v smislu 146. člena ZPP. Dejanska vzajemnost med državama pa tudi ne obstaja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Konstitutivni element tako kaznivega dejanja po 8. kot 14. točki 3. člena ZKLD je bil cilj storilca, da s svojim dejanjem doseže prepovedano posledico iz 2. člena ZKLD.
Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 35, 35/2.
carinska oprostitev - invalid - kriteriji in način uveljavljanja oprostitev
Presoja, ali je bil avtomobil, ki je bil oproščen plačila uvoznih dajatev, uporabljen v skladu z namenom, zaradi katerega je bila uveljavljena oprostitev plačila uvoznih dajatev, se presoja na podlagi določil CZ.
premoženjska razmerja med zakonci - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev - kupna pogodba - plačilo kupnine - valutna klavzula - pogodbene obresti
Toženca sta zakonca in kupljena nepremičnina pa njuno skupno premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja njune skupnosti. Na pravno naravo tako pridobljenega premoženja (v smislu skupnega premoženja) ne more vplivati okolnost, da sta v kupoprodajni pogodbi navedena oba kot kupca s polovičnim deležem na kupljeni nepremičnini (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - več asignacij - revizija, ki jo vloži pravdna stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije - pooblaščenci
Tožeča stranka - stečajni dolžnik - je izpodbijala več pravnih dejanj sklenitve in izpolnitve asignacij, s katerimi je toženi stranki poplačala več obveznosti. V takem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega izpodbijanega pravnega dejanja posebej.
Revizijo je vložil samostojni podjetnik posameznik varilske stroke, zato ni dovoljena in jo revizijsko sodišče zavrže, ne da bi preizkusilo, ali ima revident opravljen pravniški državni izpit.