ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 1, 1. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 25, 27, 27/4.
prenehanje družbe - družbena pogodba - pravno nasledstvo - davčni postopek
1. Glede družbenikov družbe, ki je prenehala po določbi 1. odstavka 27. člena ZFPPod se v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZFPPod šteje, da so podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, to je, da so poplačane vse obveznosti družbe ... in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, so torej, glede njenega premoženja (aktive in pasive), pravni nasledniki družbe že po samem zakonu. 2. Okoliščina, da za zapadlo in neplačano davčno obveznost družbe namesto družbe, ki je prenehala obstajati, odgovarjajo njeni pravni nasledniki, terjatve iz naslova neplačanih davkov ni spremenila v kakšno drugo terjatev. Davčne obveznosti pa ne morejo biti predmet civilnopravnega spora, o katerem bi odločalo sodišče v pravdnem postopku.
V kolikor je status bivšega političnega zapornika bil priznan po Zakonu o popravi krivic je za odločanje o višini odškodnine pristojna po ZSPOZ Slovenska odškodninska družba in ne sodišče.
Tožniku se pri uveljavljanju pravice do predčasne pokojnine lahko upošteva le pokojninska doba, za katero je plačal prispevek. Delovna knjižica ne dokazuje plačila prispevkov tožnika v času, ko je bil obrtnik, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji določeni v TZ PZ in Pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SRS, št. 26/66) za priznanje sporne pokojninske dobe in vtoževane pravice do predčasne pokojnine.
ZZZVZ člen 10, 82, 83. ZPP člen 354, 3354/2, 354/2-13, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Eventualno nepravilna vključitev oz. vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 10. člena ZZVZZ zavarovancu ne more biti v škodo. Pristojna zdravniška komisija iz predsodnega postopka in sodišče prve stopnje bi morala tožničino zdravstveno stanje zaradi ugotovitve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ocenjevati po vsebini, čeprav je bila tožnica invalidka I. kategorije in ni bila aktivni zavarovanec, ki bi bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Način prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na pravico delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. V vsakem primeru, ko je delavec po prenehanju delovnega razmerja dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, mu mora delodajalec plačati ustrezno nadomestilo.
Ker je tožnici delovno razmerje pri Salonit Anhovo prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov že 7.10.1995 in torej ne v zvezi z ZPPPAI, ki je bil sprejet šele koncem leta 1996, se tožnica ne more upokojiti na podlagi ZPPPAI.
Ker je bil program "gospodinjske storitve" eksperimentalni program, ke se je prvič pričel izvajati v šolskem letu 1991/92, eksperimentalni status programa gospodinjske storitve pa se je podaljšal še za vpis v šolsko leto 1997/98, je delodajalec s tožnico - učiteljico zakonito sklepal delovno razmerjo za določen čas, saj 6. alinea 17. člena ZDR določa, da se lahko delovno razmerje sklene za določen čas zaradi izvedbe novih programov.
Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je tožnica hodila na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagat razdeljevat malico, zapustitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 17, 17/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker je delodajalec celo z intervencijo policije dosegel, da je tožnica dne 1.3.1999 zapustila delovno mesto potem, ko se je že po preteku časa, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, vrnila na delo, ni mogoče šteti, da je tožnica tega dne nadaljevala z delom. Zato ni prišlo do spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ker je bil tožnik, ki je po poklicu ključavničar s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najprej razporejen na delovno mesto, na katerem se zahteva smer konditor, zatem pa na delovno mesto - smer prodajalec, razporeditvi nista bili zakoniti, čeprav se za obe delovni mesti, na kateri je bil razporejen, zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe.
Ne glede na pritožbene trditve, da je L. d.d. (ki se je preimenovala v G. d.d.), s pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb prenesla celotni zavarovalni portfelj na Z. d.d. Novo mesto in s tem prenesla pravno nasledstvo celotnega zavarovalnega portfelja na zavarovalnico T. d.d. Novo mesto, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj odstopnik L. d.d. ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Kljub temu, da je L. d.d. z omenjeno pogodbo prenesla tako pravice, kot tudi obveznosti iz zavarovalnih pogodb, gre le za singularno nasledstvo v materialno-pravnem razmerju, ki pa na procesni položaj tožnika ne vpliva (prim. 1. odst. 190. čl. ZPP).
Če bi stranka menila, da se sama ne more ustrezno zastopati, bi lahko sodišču predlagala, da naj ji določi poooblaščenca. Sodišče bi namreč lahko v primeru, da bi bila tožnica popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, v skladu z določbo 170. člena ZPP na njen predlog odločilo, da naj jo zastopa pooblaščenec, če bi bilo to nujno, da se varujejo njene pravice. Ker toženka predloga v tej smeri ni podala, sodišču ni mogoče očitati, da bi kršilo kakšno od določb pravdnega postopka.
ZGD člen 417, 417/1, 417, 417/1. ZFPPod člen 27, 27.
izvršba proti družbeniku - pritožba - prodaja
Ker ima vpis spremembe družbenika (zaradi prodaje poslovnega deleža) v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj, družbenika M.Z. in M.A. pa sta pritožbi proti sklepu o nadaljevanju izvršbe proti nekdanjim družbenikom izbrisane družbe priložila dokazila, iz katerih izhaja, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra, nista bila več družbenika družbe, je bilo treba njuni pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo glede njiju vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.
1. Lastniki stanovanj lahko sklenitev najemne pogodbe odklonijo le v obsegu razlogov, navedenih v 148. členu SZ. 2. Izrek sodbe po tožbi na sklenitev najemne pogodbe mora vsebovati celotno najemno pogodbo, oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe v smislu 41. člena SZ, tudi višino najemnine.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij že 25.04.2000 izbrisan iz sodnega registra. S tem je izgubil lastnost pravne osebe in glede na določbe Zakona o pravdnem postopku ne more biti stranka postopka in tudi ne more za zastopanje pooblastiti odvetnika. Pooblastila z dne 05.03.2001 tako ni moč upoštevati. Zato je pritožba odvetnika T. K. nedovoljena.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - okrajno sodišče - stvarna pristojnost sodišča
Ker gre očitno za spor v zvezi z opravljanjem njune pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je za predmetni spor potrebno uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih (prim. 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP). Za odločanje o gospodarskih sporih pa je po II. 3. tč. 101. čl. Zakona o sodiščih pristojno okrožno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta.