Sodišče prve stopnje je odločilo mimo upničinega predloga za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah in izdalo sklep o izvršbi.
Sklep o zaključku stečajnega postopka že po logiki stvari same ne more vsebovati odločitve o izločitvi sorazmernega dela sredstev iz razdelitvene mase za zavarovanje poplačila prerekanih terjatev. Če sta razloga za zaključek stečajnega postopka, da zaradi vnovčenja ni več stečajne mase, zaradi delitve sredstev pa tudi razdelitvene ne več, mora sklep vsebovati konkretne podatke o prihodkih in odhodkih stečajnega dolžnika.
ZZZVZ člen 10, 82, 83. ZPP člen 354, 3354/2, 354/2-13, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Eventualno nepravilna vključitev oz. vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 10. člena ZZVZZ zavarovancu ne more biti v škodo. Pristojna zdravniška komisija iz predsodnega postopka in sodišče prve stopnje bi morala tožničino zdravstveno stanje zaradi ugotovitve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ocenjevati po vsebini, čeprav je bila tožnica invalidka I. kategorije in ni bila aktivni zavarovanec, ki bi bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Tožniku se pri uveljavljanju pravice do predčasne pokojnine lahko upošteva le pokojninska doba, za katero je plačal prispevek. Delovna knjižica ne dokazuje plačila prispevkov tožnika v času, ko je bil obrtnik, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji določeni v TZ PZ in Pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SRS, št. 26/66) za priznanje sporne pokojninske dobe in vtoževane pravice do predčasne pokojnine.
Način prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na pravico delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. V vsakem primeru, ko je delavec po prenehanju delovnega razmerja dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, mu mora delodajalec plačati ustrezno nadomestilo.
Ker je tožnici delovno razmerje pri Salonit Anhovo prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov že 7.10.1995 in torej ne v zvezi z ZPPPAI, ki je bil sprejet šele koncem leta 1996, se tožnica ne more upokojiti na podlagi ZPPPAI.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 17, 17/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker je delodajalec celo z intervencijo policije dosegel, da je tožnica dne 1.3.1999 zapustila delovno mesto potem, ko se je že po preteku časa, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, vrnila na delo, ni mogoče šteti, da je tožnica tega dne nadaljevala z delom. Zato ni prišlo do spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ker je bil program "gospodinjske storitve" eksperimentalni program, ke se je prvič pričel izvajati v šolskem letu 1991/92, eksperimentalni status programa gospodinjske storitve pa se je podaljšal še za vpis v šolsko leto 1997/98, je delodajalec s tožnico - učiteljico zakonito sklepal delovno razmerjo za določen čas, saj 6. alinea 17. člena ZDR določa, da se lahko delovno razmerje sklene za določen čas zaradi izvedbe novih programov.
Ker je bil tožnik, ki je po poklicu ključavničar s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najprej razporejen na delovno mesto, na katerem se zahteva smer konditor, zatem pa na delovno mesto - smer prodajalec, razporeditvi nista bili zakoniti, čeprav se za obe delovni mesti, na kateri je bil razporejen, zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe.
Ob izkazani dalj časa trajajoči praksi, da je tožnica hodila na poziv iz kuhinje nekaj minut pred odmorom za malico v kuhinjo oz. jedilnico pomagat razdeljevat malico, zapustitev delovnega mesta iz tega razloga ne pomeni disciplinske kršitve.
Odpis parcele, ki je že bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, se dovoli brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na vrednost, ob predložitvi katerekoli (katastrske) listine, ki izkazuje, da je bila parcela pred uveljavitvijo ZZK oz. ZJC uporabljena za cesto.
ZGD člen 417, 417/1, 417, 417/1. ZFPPod člen 27, 27.
izvršba proti družbeniku - pritožba - prodaja
Ker ima vpis spremembe družbenika (zaradi prodaje poslovnega deleža) v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj, družbenika M.Z. in M.A. pa sta pritožbi proti sklepu o nadaljevanju izvršbe proti nekdanjim družbenikom izbrisane družbe priložila dokazila, iz katerih izhaja, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra, nista bila več družbenika družbe, je bilo treba njuni pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo glede njiju vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.
ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1, 51, 51/1, 59, 59/1. ZIZ člen 272, 278, 272, 278.
začasna odredba - ugotovitev obsega zapuščine - ugovorni razlog - začasna odredba
Na podlagi zakonske domneve sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zato lahko dovoli sodišče na predlog upnika zavaravanje le do ene polovice dolžnikovih nepremičnin, razen če upnik posebej za verjetno izkaže, da je bil njegov prispevek k skupnemu premoženju večji. Če upnik ni vložil tožbe v določenem roku, to ne pomeni, da začasna odredba ni bila pravilno izdana, ampak da so nastopili razlogi za njeno prenehanje; te mora dolžnik uveljavljati s predlogom in sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti v postopku zaradi ugovora.
vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - vračunanje obresti in stroškov - dispozitivna narava zakonskih določb
Določilo 313. čl. ZOR je dispozitivno. To pomeni, da se lahko uporabi takrat, kadar ni drugačnega dogovora prizadetih strank o pomenu delnega plačila (prim. 20. čl. ZOR).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica
Kljub temu, da je vsebina upnikovega predloga za izvršbo z dne 30.03.2001 v skladu z 41. členom ZIZ, izpodbijani sklep o izvršbi "obsodilnega" dela nima. Zato iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, za katere terjatve je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dovolilo predlagano izvršbo.
Po določbi 2. odst. 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
ZOR člen 277, 361/1, 369, 372, 277, 361/1, 369, 372.
zamudne obresti - zastaralni rok - začetek in tek zastaralnega roka
Zamudne obresti so glede nastanka (277. člen ZOR) in zastaranja (369. člen ZOR) akcesorne glavni trjatvi, ne glede na to, ali se uveljavljajo kot samostojna terjatev. Na tako stališče napotuje splošno določilo 1. odstavka 361. člena ZOR o začetku teka zastaralnega roka. Ta začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitv obveznosti. Terjatev na plačilo zamudnih obresti pa je imel upnik pravico zahtevati takoj po dnevu zapadlosti glavne terjatve (primerjaj 277. člen ZOR). ZOR namreč začetka teka zastaralnega roka za plačilo zamudnih obresti ne veže na dejstvo plačila glavnice in s tem prenehanje teka zamudnih obresti. V 372. členu ZOR govori le o času, ki je potreben za zastaranje, ne govori pa o tem, kdaj zastaranje začne teči.