Odpis parcele, ki je že bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, se dovoli brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na vrednost, ob predložitvi katerekoli (katastrske) listine, ki izkazuje, da je bila parcela pred uveljavitvijo ZZK oz. ZJC uporabljena za cesto.
1. Lastniki stanovanj lahko sklenitev najemne pogodbe odklonijo le v obsegu razlogov, navedenih v 148. členu SZ. 2. Izrek sodbe po tožbi na sklenitev najemne pogodbe mora vsebovati celotno najemno pogodbo, oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe v smislu 41. člena SZ, tudi višino najemnine.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil dolžnik na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij že 25.04.2000 izbrisan iz sodnega registra. S tem je izgubil lastnost pravne osebe in glede na določbe Zakona o pravdnem postopku ne more biti stranka postopka in tudi ne more za zastopanje pooblastiti odvetnika. Pooblastila z dne 05.03.2001 tako ni moč upoštevati. Zato je pritožba odvetnika T. K. nedovoljena.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP se pravnim osebam lahko vroča tudi tako, da se pisanje izroči delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Navedeno pravilo o vročanju pisanj pravnim osebam ne razlikuje situacije, ko je delavec v rednem delovnem razmeju pri pravni osebi, ali pa gre le za priložnostnega delavca.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL03688
ZOR člen 600, 600. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o delu - odločilna dejstva - izpolnitev obveznosti
Tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja plačilo za opravljeno storitev, ne more biti utemeljen, če ni izkazano, da je bila storitev opravljena. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe sicer sledi, da naj tožena stranka ne bi dokazala, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti v tem mesecu. Vendar pa zgolj na podlagi te okoliščine še ni moč sklepati o nasprotnem, da namreč tožeča stranka je izpolnjevala svoje obveznosti.
Ne glede na pritožbene trditve, da je L. d.d. (ki se je preimenovala v G. d.d.), s pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb prenesla celotni zavarovalni portfelj na Z. d.d. Novo mesto in s tem prenesla pravno nasledstvo celotnega zavarovalnega portfelja na zavarovalnico T. d.d. Novo mesto, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj odstopnik L. d.d. ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Kljub temu, da je L. d.d. z omenjeno pogodbo prenesla tako pravice, kot tudi obveznosti iz zavarovalnih pogodb, gre le za singularno nasledstvo v materialno-pravnem razmerju, ki pa na procesni položaj tožnika ne vpliva (prim. 1. odst. 190. čl. ZPP).
ZZZDR člen 51, 51/1, 59, 59/1, 51, 51/1, 59, 59/1. ZIZ člen 272, 278, 272, 278.
začasna odredba - ugotovitev obsega zapuščine - ugovorni razlog - začasna odredba
Na podlagi zakonske domneve sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zato lahko dovoli sodišče na predlog upnika zavaravanje le do ene polovice dolžnikovih nepremičnin, razen če upnik posebej za verjetno izkaže, da je bil njegov prispevek k skupnemu premoženju večji. Če upnik ni vložil tožbe v določenem roku, to ne pomeni, da začasna odredba ni bila pravilno izdana, ampak da so nastopili razlogi za njeno prenehanje; te mora dolžnik uveljavljati s predlogom in sodišče nanje ne pazi po uradni dolžnosti v postopku zaradi ugovora.
Sodišče mora v zvezi z vprašanjem strahu, ki ga je tožnik pretrpel ob škodnem dogodku, ugotoviti, ali je bil strah intenziven in ali je trajal dalj časa. Če ugotovi, da je bil strah kratkotrajen, pa mora ugotoviti, ali je bilo zaradi njega v daljšem časovnem obdobju porušeno tožnikovo duševno ravnovesje.
vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - vračunanje obresti in stroškov - dispozitivna narava zakonskih določb
Določilo 313. čl. ZOR je dispozitivno. To pomeni, da se lahko uporabi takrat, kadar ni drugačnega dogovora prizadetih strank o pomenu delnega plačila (prim. 20. čl. ZOR).
Po določbi 2. odst. 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Če bi stranka menila, da se sama ne more ustrezno zastopati, bi lahko sodišču predlagala, da naj ji določi poooblaščenca. Sodišče bi namreč lahko v primeru, da bi bila tožnica popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, v skladu z določbo 170. člena ZPP na njen predlog odločilo, da naj jo zastopa pooblaščenec, če bi bilo to nujno, da se varujejo njene pravice. Ker toženka predloga v tej smeri ni podala, sodišču ni mogoče očitati, da bi kršilo kakšno od določb pravdnega postopka.
ZGD člen 417, 417/1, 417, 417/1. ZFPPod člen 27, 27.
izvršba proti družbeniku - pritožba - prodaja
Ker ima vpis spremembe družbenika (zaradi prodaje poslovnega deleža) v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj, družbenika M.Z. in M.A. pa sta pritožbi proti sklepu o nadaljevanju izvršbe proti nekdanjim družbenikom izbrisane družbe priložila dokazila, iz katerih izhaja, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra, nista bila več družbenika družbe, je bilo treba njuni pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo glede njiju vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. čl. ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi veorodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ko se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. čl. ZIZ)
udeleženec v postopku - pravni interes - stranka - pravdna sposobnost - ugovor tretjega
Dolžnik v tem postopku v procesnopravnem smislu ne obstaja, vendar pa obstaja univerzalni pravni naslednik izbrisanega dolžnika, torej dolžnik v materialnopravnem smislu. Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prevzemni družbi C... d.d., Ljubljana, potrebno priznati pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan zoper prevzeto družbo C... d.o.o., Ljubljana. Udeležbe prevzemne družbe v tem izvršilnem postopku ne gre enačiti s položajem tretjega v smislu 64. in 65. čl. ZIZ, saj ugovor tretjega po 64. čl. ZIZ izhaja iz podmene, da obstaja dolžnik, medtem ko ima tretji le pravico na določenem predmetu izvršbe (prim. 1. odst. 64. čl. in 2. odst. 65. čl. ZIZ); v obravnavani zadevi pa dolžnik (kot stranka v postopku) sploh ne obstaja. Dolžnik, kot ga je upnik označil v predlogu za izvršbo, ne obstaja in tudi ni (več) obstajal ob vložitvi predloga za izvršbo. To pomeni, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper osebo, ki ne more biti stranka, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odst. 339. čl. in 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Prošnja pooblaščenca (odvetnika) za preložitev naroka, ker ima istega dne ob isti uri razpisan pred sodiščem drug narok, ni upravičen razlog za preložitev naroka v primeru, da odvetnik ni navajal niti izkazal, da mu je stranka prepovedala prenesti pooblastilo za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika.
Višina predujma za kritje stroškov posebne revizije se določi na podlagi Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Inštituta. Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo posebne revizije.
Ker bi dolžnik s plačilom upničine terjatve le izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, oprava izvršbe sama po sebi (če ob tem niso izpolnjeni tudi ostali pogoji za odlog izvršbe) ne more predstavljati znatnejše škode.
Udeleženec v postopku zlorablja svoje procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da drugemu škoduje, sam pa od tega nima (v konkretnem postopku) nobene koristi. Za kaznovanje je treba najprej nedvomno ugotoviti, katera procesna pravica je bila zlorabljena, kdo jo je zlorabil in na kakšen način, ter ugotoviti tudi krivdo vsakega posameznega udeleženca postopka, ki naj bi pravice zlorabil.