ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 109, 109/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Glede pritožbenih zatrjevanj, da so bili prav vsi razlogi, zaradi katerih je tožnica dobila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, znani toženi stranki že pred 15. 5. 2017 in da je zato izpodbijana izredna odpoved z dne 14. 6. 2017 prepozna, je sodišče druge stopnje navedlo le, da se ni mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je bila tožena stranka prekludirana glede izredne odpovedi ob uporabi materialnega prava. Ker s takšno obrazložitvijo sodišče druge stopnje ni odgovorilo na tožničine pritožbene navedbe v zvezi s pravočasnostjo izredne odpovedi, je storilo bistveno kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko ob odločanju o pritožbi tretje toženke zoper sklep sodišča prve stopnje o delni oprostitvi sodne takse in obročnem plačilu njenega preostanka dne 24. 4. 2019 ni upoštevalo načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča, ki je bila objavljena že pred tem (18. 5. 2018). V skladu z načinom izvršitve odločbe, kot ga je določilo Ustavno sodišče, bi moralo pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izdati nov plačilni nalog tretji toženki za pritožbo zoper sodbo.
poslovodna oseba - delovno razmerje za nedoločen čas - razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoved
Pod pogoji, ki so bili določeni v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi - delovno razmerje za nedoločen čas, ne da bi bilo določeno, na katerem delovnem mestu - pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče ohraniti, saj je jasno, da delodajalec nima potrebe za nadaljevanje delovnega razmerja pod takimi pogoji. Ker delodajalec ne more obdržati delavca le v "delovnem razmerju", brez opredelitve, na katerem delovnem mestu in če tudi dejansko nima delovnega mesta, ki bi ga lahko ponudil delavcu, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga edina zakonita rešitev.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - škoda zaradi odklopa elektrike - stečaj - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - težko popravljiva škoda ni izkazana - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan. Stečaj je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, vendar je treba vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta. Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je tako ob ustrezni trditveni podlagi potrebno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Za presojo možnosti stečaja zaradi izvršitve izpodbijane odločbe je torej treba upoštevati trenutno pritožničino premoženjsko stanje in vpliv zatrjevane izgube dejavnosti na njen pravni in ekonomski položaj. Pritožnica zgolj s splošnimi navedbami o grožnji stečaja okoliščin, ki bi lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja, ni ustrezno in dovolj konkretno zatrjevala ter v zvezi s tem niti ni predložila nobenih dokazov, zato možnosti uvedbe stečaja zaradi naloženega inšpekcijskega ukrepa ni izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00032261
ZPP člen 24, 25, 25/2, 436, 436/2. ZIZ člen 15, 40c, 41, 41/2, 41/2-7, 41/5, 44, 44/2, 61, 62, 62/2, 166, 166/1, 266, 266/1, 266/4, 270. ZS člen 99a.
spor o pristojnosti - izključna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - načelo formalne legalitete
Srž problema je v presoji, ali je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izključno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pristojno tudi za odločanje o upnikovem predlogu za začasno odredbo. Ker pravdni postopek, v katerem se bo vsebinsko odločalo o utemeljenosti upnikove terjatve, še ni bil uveden, je za začasno odredbo tudi v primerih, ko poteka postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, še vedno pristojno samo tisto sodišče, ki bi bilo glede na predlagano izvršilno sredstvo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To je Okrajno sodišče v Celju, na območju katerega leži nepremičnina, v zvezi s katero je upnik predlagal začasno odredbo s prepovedjo njene odtujitve ali obremenitve.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nezadovoljstvo z odločbo sodišča
Drži trditev predlagatelja, da je Višje sodišče v Mariboru na pritožbo Okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti oprostilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pa to samo po sebi ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti na območje izven pristojnosti Višjega sodišče v Mariboru.
Neutemeljena in v nasprotju s tem, kar je sodišče navedlo v razlogih izpodbijanega pravnomočnega sklepa, je trditev zahteve, da je sodišče v obravnavanem primeru kršilo obdolženčevo domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Dežurna preiskovalna sodnica je povzela aktivnosti policije iz predkazenskega postopka ter med drugim navedla, da je policija ugotovila, da je bil obdolženec v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Kot že rečeno, pa sodišče v obravnavanem primeru obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti na ta podatek ni oprlo, temveč je izrecno upoštevalo, da obdolženec doslej še ni bil kaznovan.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZLD-1 člen 10, 10/3, 10/7, 67, 67/1.
začasna odredba - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - poslovanje podružnice - odvzem koncesije z odločbo - odložitvena začasna odredba - izvršljivost upravnega akta - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – zelo hude posledice niso izkazane. Odložitveno začasno odredbo je mogoče izdati le, če se izpodbijani upravni akt prisilno izvršuje po določbah ZUP. Na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, kar v primeru nedenarne obveznosti pomeni, da mora ta nekaj storiti, dopustiti ali trpeti. Izpodbijana odločba tožene stranke ni takšen upravni akt, saj zgolj odpravlja odločbo občine o izdaji dovoljenja za organiziranje podružnice lekarne in torej ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče prisilno izvršiti. Izpodbijana odločba se ne izvršuje prisilno po določbah ZUP, zato zahtevane odložitvene začasne odredbe ni mogoče izdati. V primerih, ko se izpodbija odločbo, ki se ne izvršuje po ZUP, je sicer mogoče predlagati izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Vendar pritožnica ni zahtevala izdaje ureditvene začasne odredbe, pri čemer sodišče ureditveno začasno odredbo lahko izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ustrezno opredeli. Pritožnica ni izkazala težko popravljive škode niti za izdajo drugačne začasne ureditve stanja.
Po prvem odstavku 202. člena ZKP lahko sodišče odredi pripor le na predlog državnega tožilca. Predlog tožilca tako pomeni procesno predpostavko za odreditev pripora. Milejši ukrep hišnega pripora pa lahko sodišče odredi, če je državni tožilec predlagal odreditev tega ukrepa ali pa je predlagal odreditev pripora, sodišče pa je ocenilo, da bi zadoščal hišni pripor, vendar pa mora v tem primeru o nestrinjanju glede pripora odločiti zunajobravnavni senat (peti in sedmi odstavek 202. člena ZKP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za razveljavitev - največja korist otroka - razveljavitev odločbe
Razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni že sam očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To je še posebej očitno v konkretnem primeru, ko je tak očitek utemeljen s (po oceni pritožbenega sodišča) napačno napolnitvijo pravnega standarda največje koristi otrok. V citiranem očitku absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka se tako dejansko skriva vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (in nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032933
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/5. OZ člen 39, 40, 40/2, 86, 86/1.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - ničnostni razlog - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - status nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopustna kavza - nedopusten nagib
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali imajo eventualni upravičenci neke pravice na nepremičnini, ki je bila prodana v stečajnem postopku, po zaključku le tega pravico in legitimacijo uveljavljanja ničnosti pogodbe, s katero je kupec v stečaju, nepremičnino prodal naprej drugemu kupcu, - ali vedenje nadaljnjega kupca, o nekem predhodnem lastninskem upravičenju na nepremičnini pred prodajo v stečajnem postopku, predstavlja razlog za ničnost prodajne pogodbe za nadaljnji prenos lastninske pravice na tej nepremičnini.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - vložitev vloge na nepristojno sodišče - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi vložil odvetnik, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - invalid - krajši delovni čas - lastnost zavarovanca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pripada zavarovancu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in se mu po posebnih predpisih oziroma, konkretno, na temelju drugega odstavka 130. člena ZPIZ-2 krajši delovni čas šteje kot polni ter ga je treba na temelju te določbe voditi kot zavarovanca za polni delovni/zavarovalni čas, lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za polni delovni čas 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko ali le za krajši delovni čas od polnega, ki ustreza dejanskemu številu ur opravljenega invalidovega dela?
nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik
Ker ZDR-1 ne določa, da v primerih ugotovljene nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, sodna razveza ni mogoča, niti ne določa kakršnih koli dodatnih pogojev za dopustnost sodne razveze pri teh delavcih, je treba tudi v teh primerih presojati utemeljenost predloga za sodno razvezo le glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank. Zato nima zakonske podlage stališče druge stopnje, da bi bilo mogoče sodno razvezati pogodbo o zaposlitvi tožniku, sindikalnemu zaupniku, le v primeru, če bi dejansko storil očitano kršitev, pa bi bila izredna odpoved ugotovljena za nezakonito iz postopkovnih oziroma formalnih razlogov (npr. zaradi nepravočasnosti). Sodišče mora tudi v primeru, če ugotovi, da delavec, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, kršitve, ki mu je bila očitana v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni storil, pretehtati, ali vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank utemeljujejo bodisi nadaljevanje delovnega razmerja po nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, bodisi prenehanje tega delovnega razmerja zaradi nezmožnosti njegovega nadaljevanja in v odvisnosti od teh ugotovitev odločiti o predlogu stranke za sodno razvezo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru začasne premestitve ali napotitve uslužbenca policije v drug kraj, območje ali področje dela, skladno s prvim odstavkom 67. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (ZODPol) veljajo omejitve iz 24. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00032584
ZGD-1 člen 263. OZ člen 3, 101, 101/1.
odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - sklenitev posla - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbena novota - dopuščena revizija
Okoliščine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje in se nanašajo na naravo posla in blaga, ki ga je tožeča stranka dobavljala pogodbeni partnerici (potrebna hitrost odločanja, nevarnost izgube posla), sicer govorijo v prid stališču, da v takšnih okoliščinah poslovodni organ ne more vsakokratno pridobivati poglobljenih analiz finančno ekonomskega položaja poslovnega partnerja. Vendar predpisana skrbnost dobrega gospodarstvenika terja drugačen pristop takrat, ko je poslovodni organ seznanjen z okoliščinami, ki kažejo na izrazito povečanje tveganja glede kasnejše izpolnitve pogodbenega partnerja. V takšnih okoliščinah bi bilo mogoče opredeliti ravnanje poslovodnega organa, ki je z odobritvijo nove dobave blaga poslovnemu partnerju izpostavil gospodarsko družbo povečanemu tveganju, kot ravnanje s potrebno skrbnostjo le pod predpostavko, da je zagotovljeno ustrezno zavarovanje izpolnitve pogodbenega partnerja ali da bi bile izkazane druge koristi gospodarski družbi kljub poslovnemu neuspehu pri posameznem poslu.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - bančna tajnost - okoliščine in interesi strank - nadaljevanje delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da ugotovljene kršitve ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.
ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 368, 368/5.. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 3.
jezik v postopku - vročanje sodnih odločb - vročitev sodbe - izrek in razglasitev sodbe - prevod sodbe v tuj jezik - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do pritožbe
Utemeljene so vložnikove navedbe, da vročitev prvostopenjske sodbe ni bila pravilno opravljena. Iz podatkov spisa izhaja, da obsojenka, ki je državljanka Republike Srbije, kjer tudi živi, ne razume in ne govori slovenskega jezika. Izročitve pisnega odpravka sodbe v slovenskem jeziku zato ni mogoče šteti kot pravilnega načina vročitve sodbe. Prav tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev sodbe pravilno opravljena s tem, ko je bila obsojenki sodba takoj po razglasitvi ustno prevedena v srbski jezik. Obsojenkini izjavi, da se odpoveduje pravici do pisnega prevoda sodbe pa glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZKP ni mogoče pripisati pravno upoštevnih učinkov.