DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034323
URS člen 22, 23, 25, 158. ZDavP-2 člen 88, 90, 90/1, 90/2, 404. ZUP člen 66, 66/3, 139. ZUS-1 člen 94, 94/2. ZSZ člen 62, 62/1. ZGO-1 člen 218c, 218c/2, 218c/3, 218c/4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora - uradno prečiščeno besedilo (UPB1) (2015) člen 19, 20.
dopuščena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - davčni postopek - pravnomočna odmerna odločba - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo - očitna napaka - razlaga zakona - napačno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - ravnanje zavezanca - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 je mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe (tudi) zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je v očitnem nasprotju s podatki iz uradnih oziroma javnih evidenc, ki so dostopne davčnemu organu, saj to šteje za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo odmerne odločbe. "Očitnost" se nanaša (tudi) na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti. Čeprav je bil zavezanec neskrben in v okviru predpisanih možnosti občini ni sporočil predpisanih podatkov, z ZDavP-2 ni omejen pri uveljavljanju očitne napake pri ugotavljanju dejanskega stanja pri odmeri NUSZ. Izredno pravno sredstvo iz 90. člena ZDavP-2 lahko zavezanec uveljavlja tudi z navedbami, da je prišlo do očitne napake, ker je odmerna odločba o NUSZ utemeljena na podatkih, ki so v nasprotju s podatki iz javnih evidenc, do katerih lahko dostopata tudi tožena stranka oziroma občina. V ta okvir lahko sodijo tudi podatki iz zemljiške knjige. Vendar pa je treba v vsakem posameznem primeru uporabe tega izrednega pravnega sredstva ugotoviti, ali gre za očitno napako v zgoraj navedenem smislu. Če namreč napačnost ne izhaja očitno že iz vpogleda v navedene javne evidence in evidence, s katerimi razpolaga tožena stranka, temveč bi bilo treba za tako ugotovitev izvajati nadaljnji kompleksnejši postopek presoje pravilnosti dejanskega stanja v povezavi z drugimi dejstvi in dokazi, potem ne gre za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja iz 90. člena ZDavP-2. Navedena očitnost napačnega dejanskega stanja je vprašanje presoje v vsakem primeru posebej, tako da navedeno stališče glede prepoznavanja očitne napake na podlagi vpogleda v uradne evidence ne izključuje drugih primerov, kjer bi bilo tovrstno očitno napako, ki je vodila do previsoke in nezakonite obdavčitve davčnega zavezanca, mogoče prepoznati na podlagi enostavne in preproste presoje drugih dokazov (npr. ob vpogledu v listino, iz katere napačnost ugotovitve dejanskega stanja izhaja že na prvi pogled).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR
VS00034315
ZPP člen 19, 23. ZZ člen 36, 36/2, 42. ZDSS-1 člen 1, 5, 5/1, 5/1-č. ZJU člen 22, 65.
predstojnik - imenovanje - sklep o imenovanju - pravice neizbranega kandidata - tožba na razveljavitev - statut - stvarna pristojnost delovnega sodišča - individualni delovni spor - zavrnitev pritožbe
V skladu z 41. členom Statuta tožene stranke predstojnike imenuje in razrešuje generalni direktor UKC. Ker generalni direktor tožene stranke ni organ republike, občine ali mesta, bi torej bilo na podlagi 36. člena v zvezi z 42. členom ZZ za spor v zvezi z izbiro predstojnika kliničnega oddelka (če bi ta bil strokovni vodja, vendar ni) v vsakem primeru pristojno Delovno sodišče in ne Upravno sodišče. V obravnavanem primeru gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za odločanje o katerem je v skladu s č) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00034320
ZUP člen 180, 225, 225/5. ZUS-1 člen 1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - ni upravni akt - neizkazan pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa
Predlagatelj si tudi ob uspehu z revizijo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek) ne more pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želel predlagatelj doseči v tem revizijskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00034318
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3. ZVojI člen 87. ZPP člen 81, 81/1, 96, 100, 100/1 343, 346.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija za pritožbo - obseg pooblastila odvetniku - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - smrt pooblastitelja - zavrnitev pritožbe - neprenosljiva osebna pravica
Za potrebe upravnega spora je treba določbo prvega odstavka 100. člena ZPP razlagati tako, da je tožba v upravnem sporu (nadaljnje) dejanje pooblaščenca, ki ga je mogoče opraviti tudi na podlagi predhodno podanega pooblastila, čeprav je pooblastitelj, ki je bil stranka v upravnem postopku, pred vložitvijo tožbe umrl. Pri tem pa je pomembno, da iz pooblastila izhaja, da vključuje (tudi) vložitev tožbe v upravnem sporu. Pooblastilo, ki ga je pokojni tožnik v tem primeru dal svojemu pooblaščencu (odvetniku), je splošno pooblastilo za zastopanje pred državnimi organi in sodišči, zato vključuje tudi pooblastilo, da pooblaščenec poleg pravnih sredstev v upravnem postopku vloži tudi tožbo za uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu. Tako pooblastilo pa velja do preklica s strani dedičev, kot to določa citirana določba 100. člena ZPP. Pooblaščenec je torej na podlagi te zakonske določbe in glede na razmerje njene veljave v upravnem sporu na podlagi 22. člena ZUS-1 upravičen vložiti tožbo v upravnem sporu, enako pa velja tudi za pritožbo, saj navedeno pooblastilo iz 100. člena ZPP učinkuje do pravnomočnosti izpodbijanega upravnega akta, ki pa nastopi šele po koncu (morebitnega) pritožbenega postopka v upravnem sporu. Ker gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče prve stopnje ni moglo šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, ki bi jo nadalje zastopal na podlagi sicer veljavnega pooblastila, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00034303
URS člen 22. ZIN člen 3, 3/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/5, 5/7, 5/9, 19, 19/2. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 75, 75/2, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3.
dopuščena revizija - inšpekcijski postopek - poseben ugotovitveni postopek - zaposlovanje na črno - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - glavna obravnava v upravnem sporu - ustna obravnava v upravnem postopku - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave - dokazni postopek - zaslišanje priče - sodelovanje stranke v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranki v upravnem postopku ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju priče s postavljanjem vprašanj, izpodbijana odločba pa temelji na taki izpovedi, je sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in odpraviti navedeno kršitev postopka.
ZPP člen 367a, 367b, 367c, 367c/1, 374, 374/2, 377, 377/1. ZUS-1 člen 76, 83, 83/2, 83/2-2, 89.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - predhodna dopustitev revizije - dovoljenost revizije - revizija, vložena brez predloga za njeno dopustitev - nedopuščena revizija - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrnitev pritožbe
Za odločitev o pritožbi ni bistveno, ali je vložena revizija izpolnjevala zakonske zahteve glede vsebine predloga za dopustitev revizije, saj se Upravno sodišče v to ni moglo spuščati. Dejanske okoliščine zadeve in dejstvo, da sta od začetka uporabe ZPP-E pretekli več kot dve leti, nasprotujejo tudi temu, da bi se obravnavana vložitev revizije obravnavala kot goli lapsus pritožnice, in kažejo na njeno nezadostno skrbnost pri preverjanju pogojev zanjo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00034005
ZCes-1 člen 78, 78/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ukrep inšpektorja za ceste - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - oglaševanje na območju državnih cest - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - za odločanje relevanten predpis - časovna veljavnost zakona - pomembno pravno vprašanje izkazano - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije zakonitost postavitve reklamnega objekta v varovalni pas državne ceste presojati z uporabo določb zakona, ki je veljal v času postavitve objekta, to je ZJC.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VOLITVE
VS00034302
URS člen 22, 23. ZVDZ člen 22, 22/2, 23, 23/1, 23/1-1, 26, 26/1, 34, 35, 35/2, 103. ZSS člen 40, 71, 71/4, 71c, 71c/1, 71c/3. ZUS-1 člen 1, 2. ZS člen 74a, 74a/5.
dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - predčasna razrešitev - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - razlogi za razrešitev - odločanje o razrešitvi - sodnik - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe - jezikovna razlaga zakona - namenska (teleološka) razlaga - neodvisnost - videz nepristranskosti - nezdružljivost opravljanja funkcij - ugoditev reviziji
Izpodbijani sklep (o razrešitvi predsednice okrajne volilne komisije) je upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnice v upravnem sporu. Ob dodelitvi sodnika na mesto direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju je že do take mere poseženo v položaj sodnika, da ne more hkrati opravljati tudi sodniške službe, z njegovim neposrednim delom pri vodenju navedenega centra, ki deluje v okviru ministrstva, pa je s tem lahko objektivno postavljena pod vprašaj njegova neodvisnost pri opravljanju funkcije predsednika volilne komisije, s tem pa se lahko vzpostavlja razumen dvom v videz take neodvisnosti. Okoliščina, da tožnica vodi Center za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje in ne opravlja sodniške službe oziroma jo skladno z zakonsko določbo niti ne sme (tretji odstavek 71. c člena ZSS), predstavlja razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije po drugem odstavku 35. člena ZVDZ. Takšno situacijo pa je treba razlikovati od položajev sodnikov, ki jih obravnava prvi odstavek 71. c člena ZSS in kjer nastopi možnost, da se lahko sodnika v času dodelitve na višje sodišče, Vrhovno sodišče ali v strokovno službo Sodnega sveta, v celoti ali deloma oprosti opravljanja sodniške službe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034008
URS člen 14. ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2, 72, 73, 73/1. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6, 374, 374/2.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - tožbeni ugovor o neustavnosti zakonske ureditve - načelo enakosti - zavrženje predloga - pomanjkanje pravnega interesa
Tujci iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 pravic ne dobijo avtomatično, ampak le ob izpolnjevanju pogojev iz področnih zakonov. V obravnavani zadevi tako ne gre za primer, ko bi se odločalo o pravicah predlagateljev do zaposlitve ali opravljanja dela, do nujnega zdravstvenega varstva in do izplačila denarne pomoči, bodisi po uradni dolžnosti ali na zahtevo, niti ne za primer, ko bi bilo to predlagateljem zaradi različne zakonske ureditve v postopku izdaje dovoljenj za začasno prebivanje onemogočeno, tujcem iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 pa ne. Zato bodo svoje ustavnopravne ugovore glede pravic, urejenih s področnimi zakoni, lahko uveljavljali šele, če bo pristojni organ vlogo za njihovo priznanje zavrnil iz razloga, ker v ZTuj-2 niso posebej določene (tako kot pri imetnikih dovoljenj iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2).
Skladno s SZ-1 je najemodajalec dolžan vsakih pet let preveriti, ali najemnik (in uporabniki) neprofitnega stanovanja še izpolnjuje splošne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja in mora zato preveriti tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. 90. člen SZ-1 je treba razlagati v funkciji zagotavljanja načela enakosti pri uveljavljanju socialnih pravic, iz česar pa izhaja ne le upravičenje temveč tudi dolžnost najemodajalcev, da preverjajo izpolnjevanje upravičenosti do neprofitnega stanovanja. Zato je najemodajalec dolžan prav v funkciji varstva navedenih ustavnih in zakonskih vrednot vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena tega zakona, torej v obravnavani zadevi 3. člen Pravilnika. Če se ugotovi, da tak najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, je dolžan najemodajalec že po samem zakonu spremeniti določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine in najemnino določiti v višini tržne najemnine (tretji odstavek 90. člena SZ-1). Le v zvezi s samim postopkom spremembe določil najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, ta določba SZ-1 odkazuje na pravilnik, ki ga izda pristojni minister, torej v obravnavani zadevi na 30. člen Pravilnika. 30. člen Pravilnika je v omejitvi, ki omejuje nadaljnje preverjanje pogojev za pridobitev (uporabo) neprofitnega stanovanja s strani obstoječih najemnikov zgolj na dohodkovne pogoje, v očitnem nasprotju z 90. členom SZ-1, ki predvideva ponovno preverjanje vseh splošnih pogojev vsakih pet let. Navedena določba Pravilnika vzpostavlja s tem, ko omejuje ugotavljanje premoženjskega cenzusa, tudi neenakost med najemniki neprofitnih stanovanj, saj so ob bistveno različnih socialnih okoliščinah lahko neutemeljeno v enakem položaju; najemnik z (bistveno, neomejeno) večjim premoženjem lahko ohranja pravico do neprofitne najemnine enako kot tisti, ki je v bistveno težjem socialnem položaju. To je tudi v nasprotju z zagotavljanjem socialne pravice do neprofitnega stanovanja, ki kot navedeno pomeni izpeljavo načela socialne države iz 2. člena v zvezi z 78. členom Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR
VS00034000
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 85, 85/2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6, 374, 374/2.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - nedovoljen predlog - sklepi občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - akt poslovanja občine - ni upravni akt - dejansko stanje kot revizijski razlog - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran - zavrženje predloga
Vsa tri zastavljena vprašanja temeljijo na zatrjevanju, da je občina sporna sklepa izdala v okoliščinah, ki naj bi pomenile vzpostavitev javno-zasebnega partnertstva, javnega naročanja, podelitve koncesije gradenj in koncesije za opravljanje lekarniških storitev, ne pa "čistega razpolaganja s stvarnim premoženjem" kot pri vsakem drugem lastniku. Vendar zatrjevane okoliščine iz sodbe Upravnega sodišča niso razvidne, ugotovljeno je le, da se je občina kot lastnica premoženja odločila za ustanovitev stavbne pravice. Postavljena vprašanja zato pomenijo uveljavljanje nedopustnega revizijskega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerim predlagateljica ne more doseči razveljavitve ali spremembe sodbe Upravnega sodišča in si na ta način izboljšati svoj pravni položaj.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VS00034299
URS člen 22, 58, 121. ZVis člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/2-3, 6/2-4, 6/2-5, 52, 55, 57, 59. ZUP člen 2, 2/1, 214. ZUS-1 člen 2, 2/1, 94, 94/2. Statut Univerze na Primorskem (2003) člen 136-146.
dopuščena revizija - postopek izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev - izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - neizvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi - standard obrazloženosti odločbe - ni upravna zadeva - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - merila za izvolitev v naziv - avtonomija državne univerze - obseg sodnega preizkusa - meje sodne presoje - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Odločitev o izvolitvi v naziv je po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje pristojnih organov univerze. Zato je tudi vprašanje vsebine obsega njene utemeljitve oziroma obrazložitve izraz navedenega avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi odtegnjena. Zato se tudi pravna dolžnost obrazložitve oblastvenih odločitev kot izraz spoštovanja pravice iz 22. člena Ustave ne po svoji vsebini ne po svoji funkciji ne razteza na avtonomne, strokovne odločitve univerze in visokošolskih zavodov, v katerih se ne odloča o pravicah ali obveznostih strank. Univerza je obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih. Preizkus sodišča prve stopnje preko teh okvirov ne more in ne sme posegati. V nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v revidentkino ustavno (58. člen Ustave) in zakonsko (po ZVis) zagotovljeno avtonomijo. Glede na vsebino, ki je lahko predmet sodnega preizkusa, mora odločba v postopku habilitacije vsebovati obrazložitev o tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen in to tako, da je mogoč preizkus, ali je postopek tekel v predpisanih okvirjih.
URS člen 155, 158. ZVZD-1 člen 63, 63/1, 64, 68, 68/1, 68/1-1, 69, 69/1, 70. ZUS-1 člen 65, 94, 94/1. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1, 19/3, 19/6.
dopuščena revizija - varnost in zdravje pri delu - upravno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba podzakonskega predpisa - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - retroaktivna določitev pravil - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - poseg v pravnomočno odločbo - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Odvzem pravnomočnega upravnega dovoljenja, ki velja za določen čas, zaradi zaostritve pogojev, ki jih na novo in drugače uveljavlja podzakonski predpis, ki je pričel veljati po izdaji upravnega dovoljenja, ni dopusten, če tak način posega v pravnomočno upravno odločbo o dovoljenju nima podlage v ustrezni zakonski ureditvi. Vrhovno sodišče pri tem dodaja še, da mora biti v takem primeru z ustrezno stopnjo predvidljivosti določen tudi okvir oziroma kriteriji za spreminjaje pogojev, ki bi lahko vplivali na pravni položaj imetnikov dovoljenj, saj ga k temu zavezujejo ustavna načela pravne države.
ZUS-1 člen 5 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 343, 343/4.
tožba na odpravo izpodbijanega akta - ni posamični akt - zavrženje tožbe - nedovoljena pritožba - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker so pritožniki s tožbo v tem upravnem sporu poskušali doseči odpravo Odredbe, ki je prenehala veljati, ne izkazujejo (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njihova tožba zavržena, saj si glede na navedeno niti ob uspehu v pritožbenem postopku ne bi mogli več izboljšati pravnega položaja.
URS člen 67. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/3-1, 116, 116/5, 199, 199/2, 200, 200/1.
prostorsko načrtovanje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - omejitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - poseg v pravni položaj - neizkazan pravni interes - zavrnitev pritožbe
Za utemeljitev pravnega interesa samo po sebi ne zadošča okoliščina lastništva zemljišč v območju urejanja z OPPN, saj mora imeti načrtovanje izvedbenih rešitev za pritožnico tudi bistvene posledice. Teh pa ni in s tem tudi ne neposrednega posega OPPN v strankin pravni položaj, če je treba za to na podlagi OPPN izdati gradbeno dovoljenje, v določenih primerih pa izvesti postopek razlastitve. Za uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi gre, če sta izpolnjena pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski akt, torej njegove sporne določbe, pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti te osebe, in drugič, da ima akt v tem delu zanjo bistvene posledice. Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034307
URS člen 42. ZDru-1 člen 9, 9/1, 9/1-6, 11, 12, 13, 13/1, 25, 25/1. ZPCP-2 člen 20, 32, 32-3. ZPP člen 67a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - registracija društva - temeljni akt društva - statut - pridobitna dejavnost društva - pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - korespondenčna seja - pooblastilo za glasovanje - razlaga zakona - pravica do združevanja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj: I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)? II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah? III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi: 1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,
2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in
3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej? IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih? V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava? VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri: 1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in
2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00033939
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 55, 55/3. URS člen 39, 39/2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5, 6/1-6, 6/1-7, 6/1-8. ZKP člen 128, 128/1, 128/2. ZDT-1 člen 181. ZPP člen 150. ZUS-1 člen 2, 94, 94/1.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja - državno tožilstvo - zavrženje kazenske ovadbe - kazenski pregon - zahteva za preiskavo - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - lex specialis - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pristojnost za odločanje - redni upravni spor
Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.
ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82, 82/1, 82/2, 82/3. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 5, 7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 4.
Glede na določbe Pravilnika se pri odmeri komunalnega prispevka kot površina stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele objekta, ki pa je ni mogoče enostavno enačiti z velikostjo zemljiške parcele. Površina parcele objekta je namreč lahko enaka površini zemljiške parcele, kadar je objektu določena lastna parcela, lahko pa predstavlja le njen del. Parcelo objekta sestavlja del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče) in zemljišče na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00034006
URS člen 22, 155. ZCes-1 člen člen 78, 78/5. ZJC člen 68, 68/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 60, 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - časovna veljavnost zakona - sporno dejansko stanje - obrazloženost sodne odločbe - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neopredelitev do dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev enakega varstva pravic - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Upravno sodišče je odločitev sprejelo na seji, iz izpodbijane sodbe pa niso razvidni zakonska podlaga za tako odločanje, okoliščine, ki bi utemeljile zakonitost opustitve glavne obravnave, in tudi ne razlogi za neizvedbo predlaganega dokaza. Glavna obravnava v upravnem sporu je obvezna in jo je dopustno (ne pa nujno) opustiti le v okoliščinah iz 59. člena ZUS-1. Ker te utemeljujejo dopustne izjeme od pravila o dolžnosti izvedbe glavne obravnave, jih mora Upravno sodišče konkretizirano navesti in utemeljiti, zakaj glavne obravnave ni opravilo in ni izvedlo predlaganih dokazov. Navedeni razlogi so v upravnem sporu sestavina obrazložene sodne odločbe, saj pomenijo odgovor na strankine navedbe, povezane z opravo glavne obravnave, ki jih lahko izpostavi bodisi kot neposredno zahtevo, naj se odločitev sprejme na glavni obravnavi, bodisi kot navedbe, s katerimi konkretizirano nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju v upravnem postopku in zanje predlaga dokaze, ali navedbe o kršitvah pravil upravnega postopka, ki naj se odpravijo na glavni obravnavi. Opustitev teh razlogov pomeni kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe kot sestavine pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave.
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - javni uslužbenec - prevozni stroški - javni prevoz - kilometrina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojem "javni prevoz ni možen" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.