OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00042374
OZ člen 190, 190/1, 393. URS člen 23, 158. ZIZ člen 21, 21/1. ZPP člen 380, 380/2.
neupravičena pridobitev - vračilo preveč plačane odškodnine - dvakratno plačilo dolga - dva izvršilna naslova za isti dolg - prostovoljno zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovanje odgovornosti delodajalca - nesreča pri delu - plačilo odškodnine - plačilo zavarovalnine - načelo pravnomočnosti - materialna pravnomočnost - solidarna odgovornost - izrek sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Srž dopuščenega vprašanja je, ali je dopustno v novi pravdi, potem ko sta tako odgovorna oseba kot zavarovalnica oškodovancu plačala zneske (odškodnino oziroma zavarovalno vsoto) za povrnitev iste škode na podlagi dveh pravnomočnih sodb, v katerih njuna obveznost ni določena kot solidarna, zahtevati vrnitev dvakrat oziroma preveč plačanega zneska. Tožeča stranka ni trdila, da bi toženec pri uveljavljanju zahtevkov iz delovne nesreče ravnal protipravno oziroma da bi nepošteno izkoristil možnost dveh sodnih postopkov, da bi prišel do dveh izvršilnih naslovov za povrnitev iste škode, zato podlaga temu novemu zahtevku ni odškodninska, ampak so to določila o neupravičeni pridobitvi. Pravnomočnost je pomemben atribut pravne države. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti. Plačil na podlagi pravnomočne sodbe (izvršilnega naslova) ni mogoče šteti za plačila brez pravne podlage. Vsebina solidarnosti dolžnikov se mora v razmerju do upnika ustrezno odražati v izreku sodbe tako tedaj, ko je več solidarnih dolžnikov toženih istočasno, kot tudi tedaj, ko so toženi vsak posebej v ločenih postopkih. Potrebo po opredelitvi solidarnosti v izreku narekuje zahteva po opredelitvi predmeta, vrste in obsega obveznosti v izvršilnem naslovu, saj vsebinsko odločanje o tem ne sodi v izvršilni postopek. Tudi v novi pravdi v razmerju do upnika ni dopustno naknadno opredeljevati razmerja med dolžniki drugače, kot že izhaja iz pravnomočne sodbe. Pravnomočnosti namreč ni mogoče obiti s kasnejšim zahtevkom, ki ne bi bil združljiv z vsebino pravnomočne sodbe.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odvetnik kot stranka - zavrnitev predloga
Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Četudi bi predmetni izvršilni postopki objektivno gledano nastali kot posledica teh napak, te z delegacijo pristojnosti ne bi bile sanirane, saj v samem postopku izvršbe ne morejo biti predmet presoje. Z delegacijo pristojnosti predlagatelj ponovnega preverjanja pravilnosti odločitev, kar je očitno cilj njegovega predloga, ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bil v boljšem položaju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščine konkretnega primera - manjše sodišče - izvršba - nekdanji uslužbenec sodišča kot storilec kaznivega dejanja
Sodna praksa je do sedaj zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, v posameznih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagajoče sodišče (storitev kaznivega dejanja dolžnice na tem sodišču, kjer je bila vrsto let zaposlena kot blagajničarka), po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sodišča. Dolžnica ni več zaposlena na sodišču. Kazenski postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov - pravnomočna kazenska sodba, tudi ni tekel pred Okrajnim sodiščem v A., temveč pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (glej podatke spisa). Vse navedene okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, preprečujejo zaključek o okrnitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča.
Ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je bilo zaradi umanjkanja aleatornosti podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo. Ker to pomeni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo (prvi in drugi odstavek 50. člen OZ), se odpira vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00042464
ZZVZZ člen 63. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 (2016) člen 23, 40, 40/1, 40/10.
zdravstveno zavarovanje - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev - CT preiskava - splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 - obseg obveznosti - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča obsega obveznosti toženke ni mogoče izpeljevati zgolj iz določbe 40. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016, ki je umeščena že v poglavje o obračunih izvedenih zdravstvenih storitev,1 brez upoštevanja pogodbeno dogovorjenega obsega programa, ki temelji na določilih tega dogovora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS00043027
ZP-1 člen 42, 199, 199/2.. ZZUSUDJZ člen 3.. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
zastaranje pregona za prekršek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja - materialni rok - procesni rok
V pravni dogmatiki je večinsko sprejeto stališče, da je zastaranje sestavina materialnega kazenskega prava, ki pa, enako kot številne druge materialnopravne določbe, vpliva tudi na določbe kazenskega procesnega prava. Teorija kaznovalnega prava in veljavna ureditev štejeta zastaranje za tisti kazenskopravni institut, ki povzroči ugasnitev, torej prenehanje pravice države do izreka kaznovalne sankcije ali do njene izvršitve, če je od izvršitve inkriminiranega ravnanja oziroma od izreka kazenske sankcije preteklo daljše časovno obdobje. S potekom zastaralnega roka torej stranka v kaznovalnem postopku izgubi pravico uveljavljati svoj zahtevek, ki ga ima po materialnem pravu. Vrhovno sodišče je moralo presoditi, ali so na tek zastaralnega roka vplivali pravni akti, ki so bili v Republiki Sloveniji sprejeti zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni. Absolutno zastaranje pregona za prekrške je namreč nastopilo, ko je bila v Republiki Sloveniji s strani izvršilne veje oblasti že razglašena epidemija nalezljive bolezni in v času, ko je že veljala Odredba predsednika, da sodišča opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah. Vendar pa navedena začasna nova pravna ureditev na tek (absolutnega) zastaralnega roka ni vplivala. V Odredbi predsednika je določeno, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo. Kot že rečeno je zastaranje pregona v kaznovalnem pravu del materialnega prava, zato zastaralne roke ni mogoče šteti med procesne roke, ki bi bili zaobseženi z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča. V petem odstavku 42. člena ZP-1 je določeno, da zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati. V tem primeru je zastaranje zadržano (oziroma prekinjeno) do trenutka, ko prenehajo zakonske ovire za začetek nadaljevanja postopka. Tek zastaranja tako lahko zadržijo le okoliščine, za katere zakon določa, da se postopek o prekršku v primeru njihovega nastopa ne sme začeti oziroma nadaljevati. Odredba predsednika pa seveda nima pravne narave zakona. Zakon, ki je v začetku epidemije nalezljive bolezni uredil vprašanja, vezana na tek sodnih rokov, je ZZUSUDJZ. V določbi prvega odstavka 3. člena je določil, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, v drugem odstavku pa je določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. V prvem odstavku tega člena je torej zakon ponovil tisto, kar je že od dne 16. 3. 2020 urejala Uredba predsednika; da torej procesni roki – roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih - ne tečejo. V drugem odstavku navedenega člena pa je bilo določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Iz jezikovne razlage navedene določbe neposredno ni mogoče razbrati, katere roke je imel pred očmi zakonodajalec v tem odstavku. Vendar pa je z uporabo ostalih razlagalnih metod, zlasti sistematične, logične in teleološke razlage, jasno, da se je drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ nanašal na ustavitev teka materialnih rokov v vseh sodnih zadevah, ki se ne obravnavajo kot nujne. Zakonodajalec je, kot že rečeno, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ brez dvoma ustavil tek procesnih rokov. V drugem odstavku je določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, kar po naravi stvari pomeni, da se ta odstavek (upoštevaje, da so procesni roki zajeti v prvem odstavku 3. člena) ne more nanašati na tek nobenih drugih rokov, kot materialnih. Procesnim rokom namreč nasproti stojijo le materialni roki. Povedano drugače: če bi zakonodajalec z ZZUSUDJZ želel zadržati le tek procesnih rokov, ne bi v členu, ki ureja tek rokov, dodal drugega odstavka, ki ureja druge, torej materialne roke v sodnih zadevah. Do enakega pomena določbe 3. člena ZZUSUDJZ pridemo tudi z uporabo razlagalne metode sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario), ki sama po sebi ni popolna razlagalna metoda, temveč dobrodošla dopolnitev (potrditev) ostalih razlagalnih metod. Če je v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ brez dvoma urejeno zadržanje teka procesnih rokov, v drugem odstavku tega člena (ki sicer jezikovno ni povsem jasen) ne more biti urejeno zadržanje nobenih drugih rokov, kot materialnih rokov.
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZFPPIPP člen 46, 59, 59/2, 60, 227, 373, 373/3.
stečajni postopek - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - kapitalsko posojilo - vrnitev posojila - podrejene terjatve - delitev preostanka likvidacijske mase - dopuščena revizija
V nasprotju z nemško kasnejšo ureditvijo, ki upnika iz kapitalskega posojila obravnava kot podrejenega insolvenčnega upnika, takšne posledice niso izrecno urejene v slovenski zakonodaji. Tega ne ureja 498. člen ZGD-1, prav tako pa tudi ZFPPIPP, ki je substančni zakon za postopke insolventnosti, nima posebnih določb, ki bi se nanašale na položaj upnikov iz kapitalskih posojil. Brez posebne ureditve takšnega položaja pa razlago, ki jo ponuja revidentka v reviziji, izključuje povsem jasna določba prvega stavka prvega odstavka 498. člena ZGD-1, ki določa, da [D]ružbenik …... ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku.... Takšna določba ne ponuja možnosti razlage, da naj bi se s tem zgolj spremenila narava terjatve iz navadne v podrejeno in naj se posledično to zgolj upošteva v smislu vrstnega reda poplačila po 359. členu ZFPPIPP.
evropska sredstva - sofinanciranje projekta - začetek postopka prisilne poravnave - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbenega določila - obligacija rezultata - delna izpolnitev - načelo enake vrednosti dajatev - upravna pogodba - dopuščena revizija
Stranki sta s podpisom pogodbe ustvarili enostransko odstopno upravičenje tožeče stranke, ki ga je ta lahko uveljavila v primeru prisilne poravnave nad toženo stranko. Takšno pogodbeno določilo ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in je odraz prostega urejanja obligacijskih razmerij. Možnost odstopa od pogodbe je bila v primeru začetka prisilne poravnave določena opcijsko, kar je omogočalo presojo, ali postopek zaradi insolventnosti ogroža izvedbo projekta. Tožena stranka je podpis aneksa k pogodbi, na podlagi katerega bi nadaljevala projekt kljub prisilni poravnavi, zavrnila, kar kaže na to, da je bilo izvajanje projekta ogroženo, čeprav na strani tožene stranke ni šlo za denarno izpolnitev. Pogodba o sofinanciranju je bila sklenjena v javnem interesu, zato ima značilnosti t. i. upravne pogodbe. Pri teh pogodbah ne gre vselej za ekvivalent dajatev na strani pogodbenih strank. Tožena stranka se je zavezala izpeljati celoten projekt, tožeča stranka pa se je zavezala projekt sofinancirati. Plačilo dela stroškov na projektu zato ne pomeni sprejema delne izpolnitve. Da bi bila tožena stranka do sredstev upravičena, bi morala izpeljati celoten projekt.
Upravno sodišče je pristojno za odločanje v upravnem sporu glede razporeditve okrajnih sodnikov z LRD za sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS, kadar je predhodno izveden postopek presoje LRD v skladu s šestim odstavkom tega člena. Za veljavnost take razporeditve poleg LRD poseben akt predsednika sodišča ni potreben (kar je tudi revidentkino stališče), niti ni z zakonom predviden. Skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS lahko brez izjeme traja največ tri leta.
krivdna odgovornost - dopuščena revizija - izvajanje javne službe - odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - skrbnost dobrega strokovnjaka - padec na pločniku - ledena plošča - soprispevek oškodovanca - skrbnost povprečnega človeka kot pravni standard - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Splošen pregled sodne prakse v primeru padcev in poškodb na poledenelih javnih površinah pokaže, da je najprej ključno, ali se je zimska služba (čiščenje in vzdrževanje) izvajala redno in ustrezno glede na zimske razmere. Takšna zahteva pa mora biti uglašena z realnostjo in s tem tudi z možnostjo izvajalca gospodarske javne službe, da zmanjšuje škodljiva tveganja v tipičnem urbanem okolju. Drugačno stališče bi zanikalo samo izhodišče krivdne odgovornosti, katere nujna predpostavka je, da naslovnik pravne norme na predpisan način sploh lahko ravna. Če te možnosti ni ali pa je zahteva nerealna, tedaj bi šlo le še za navidezno krivdno odgovornosti, v resnici pa za prikrito objektivno odgovornost. Če se torej izvajalec gospodarske javne službe odziva na vremenske razmere oziroma če se zimska služba izvaja redno in ustrezno glede na razmere (čiščenje in posipavanje), le temu ne moremo naložiti bremena za popolno očiščenost, odsotnost ledu in varnost na prav vsakem delu javne pohodne površine, saj to ni življenjsko razumno pričakovanje.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost občine - skladnost prostorskih aktov - oprostitev odgovornosti - potrdilo o namenski rabi - lokacijska informacija - varnost pravnega prometa
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali se občina (tožena stranka) lahko razbremeni odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica neusklajenosti prostorskih aktov s sklicevanjem na neskrbnost investitorja in projektanta pri projektiranju? - ali sta potrdilo o namenski rabi in lokacijska informacija (kot potrdilo iz uradne evidence in javna listina) dokumenta, na katera se lahko udeleženec v pravnem prometu (investitor) zanese.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00042465
ZGD-1 člen 337. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - statutarno pooblastilo - povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - prednostna pravica - izključitev prednostne pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora pooblastilo upravi družbe v zvezi z institutom odobrenega kapitala že v fazi podelitve pooblastila določati konkretni namen in utemeljene razloge za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic, kot to določa 337. člen ZGD-1.
Obsojencu očitano kaznivo dejanje pomeni takoimenovano intelektualno ponareditev listin v poslovnem prometu. Za obstoj temeljne oblike tega kaznivega dejanja morata biti izpolnjena naslednja pogoja: da gre za poslovno listino in za lažni podatek v njej. Kaznivo dejanje po drugem odstavku 235. člena KZ-1 je podano, ko storilec poslovno listino uporabi kot resnično, vedoč, da je lažna. Uporabi jo s tem, da prikrije lažnost vsebine in jo da v promet s fizičnimi ali pravnimi osebami ali pa jo predloži v zvezi z gospodarskimi odločitvami. Kazenskopravno varovana dobrina takoimenovanega listinskega delikta je gospodarsko poslovanje oziroma pravna varnost v poslovnem prometu. Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je kot resnično uporabil lažno poslovno listino – plačilno listo, v njegovi gospodarski družbi zaposlenega oškodovanca. Namen pisnega obračuna plače je med drugim, da je delavec seznanjen z bistvenimi podatki glede izplačila plače. Omogoča mu, da ima ustrezen pregled nad svojo plačo, njenim dejanskim obračunom in nenazadnje pravilnostjo njenega izplačila. Pisni obračun plače je tako delavčeva pravica, ki je predvidena z namenom varstva njegovih interesov. V skladu z določbami Konvencije Mednarodne organizacije dela (Konvencija MOD št. 95) in spremljajočega Priporočila o varstvu plač (Priporočilo MOD št. 85) mora delodajalec delavca ob vsakem izplačilu plače obvestiti o sestavi plače za to obdobje. Izrecno je določeno, da mora biti delavec med drugim obveščen tudi o vseh odtegljajih od plače, razlogih zanje in njihovi višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00042961
ZD člen 61. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - demenca - sila in grožnja - nemoralno ravnanje - neodpravljiva nesklepčnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sestava oporoke zakonitega dediča v primeru namerne zlorabe bolnega in opravilno nesposobnega oporočitelja z namenom pridobiti si premoženjsko korist, na drugi strani pa prikrajšati ter z dedovanja izključiti drugega zakonitega dediča, predstavlja moralno nevzdržno ravnanje, ki terja za posledico ničnost take oporoke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - konkretizacija predloga - zavrnitev predloga
Dedič konkretno ne izpostavi niti enega pritožbenega postopka, kjer naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice, pri tem pa niti ne izpostavi, v čem konkretizirano vidi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic, ki jih očita. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - konkretizacija predloga
Predlog se zavrne. Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sicer je predlagateljev predlog tako nekonkretiziran, da se ga niti ne da preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042004
URS člen 14, 22, 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - obstoj pravde - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča, pri čemer tudi ni pomembno, ali je prijavitelj tožena ali tožeča stranka, v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00042006
ZPP člen 78, 80, 343, 343/4. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postulacijska sposobnost za pritožbo - pooblastilo za zastopanje družbe - zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih - zakoniti zastopnik pravne osebe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V skladu z 80. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, da stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. Vrhovno sodišče je tako po vpogledu v podatke AJPES ugotovilo, da obravnavane pritožbe ni vložil pritožnikov zakoniti zastopnik. Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.