Upravno sodišče je pristojno za odločanje v upravnem sporu glede razporeditve okrajnih sodnikov z LRD za sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS, kadar je predhodno izveden postopek presoje LRD v skladu s šestim odstavkom tega člena. Za veljavnost take razporeditve poleg LRD poseben akt predsednika sodišča ni potreben (kar je tudi revidentkino stališče), niti ni z zakonom predviden. Skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS lahko brez izjeme traja največ tri leta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042004
URS člen 14, 22, 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - obstoj pravde - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča, pri čemer tudi ni pomembno, ali je prijavitelj tožena ali tožeča stranka, v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00042006
ZPP člen 78, 80, 343, 343/4. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postulacijska sposobnost za pritožbo - pooblastilo za zastopanje družbe - zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih - zakoniti zastopnik pravne osebe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V skladu z 80. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, da stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. Vrhovno sodišče je tako po vpogledu v podatke AJPES ugotovilo, da obravnavane pritožbe ni vložil pritožnikov zakoniti zastopnik. Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00042028
ZODPol člen 21, 21/1, 49. ZJU člen 83, 83/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - Nacionalni preiskovalni urad (NPU) - razrešitev direktorja - postopek razrešitve - pogoji za razrešitev - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v postopku razrešitve direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada glede na napotilno določbo 49. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji dopustna uporaba petega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede odškodnine in višine le-te za nezagotovljen dnevni počitek.
URS člen 14, 33, 74, 147, 156. ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2.
postopek za oceno ustavnosti - davek od dohodka iz kapitala - izogibanje plačilu davka - davčna zloraba - davčne obveznosti - delno poplačilo - načelo davčne pravičnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - protiustavna pravna praznina
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US).
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - obrazložitev predloga - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Tožnikove navedbe o preteklem krivičnem, pristranskem oziroma protizakonitem odločanju pristojnega pritožbenega sodišča so povsem pavšalne narave in zaradi dokazne nepodprtosti pomenijo zgolj njegovo subjektivno doživljanje spora. Predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zato ne morejo utemeljevati.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 367č. ZNP-1 člen 42. URS člen 19.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pritožba vložena po pooblaščencu - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je laično vlogo vložil pooblaščenec prisilno hospitalizirane osebe in ne prisilno hospitalizirana oseba sama.
Ker hospitalizirana oseba vloge ni vložila sama, njegov pooblaščenec pa ni izkazal, da je odvetnik, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, predstavlja oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba zavreči. Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov k uresničevanju tega načela namreč ne prispeva.
Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (2013) člen 6, 6/2, 9.. Odlok o urejanju javnih parkirišč (2011) člen 2, 6, 9.. ZP-1 člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3/4, 57, 57/3, 136, 136/1-10, 156, 156-3..
zakonitost podzakonskega akta - exceptio illegalis - pristojnost za odločanje o prekrških - postopek o prekršku - parkirnina - nadomestilo parkirnine - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku
ZP-1 kot temeljni zakon s področja prekrškovnega prava samoupravnim lokalnim skupnostim (občinam) ne daje pooblastila, da z lastnimi pravili urejajo postopkovna vprašanja, ki so celovito urejena v določbah ZP-1 (45. do 198. člen). Določba četrtega odstavka 3. člena ZP-1 samoupravnim lokalnim skupnostim dopušča le urejanje materialnopravnih vprašanj, ne pa tudi predpisovanje postopka o prekrških in organov, pristojnih za odločanje o prekrških, kar ureja ZP-1 (prvi in drugi odstavek 1. člena ZP-1). Navedeno pomeni, da drugi odstavek 9. člena Odloka o urejanju prometa v MOL posega na področje procesnega prekrškovnega prava na način, ki ni v skladu z navedenimi določbami ZP-1 (prvim in drugim odstavkom 1. člena ZP-1 ter četrtim odstavkom 3. člena ZP-1). Glede na to, da je samoupravna lokalna skupnost z obravnavano določbo drugega odstavka 9. člena Odloka o urejanju prometa v MOL presegla meje zakona in s tem mejo dopustnega normativnega urejanja, kot jo določa ZP-1, sodišče prve stopnje te podzakonske določbe pri odločanju v konkretni zadevi ne bi smelo uporabiti in nanjo vezati zakonskih posledic v smislu 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041427
URS člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 108/4, 226, 336. ZOdv člen 1, 2a, 30, 30/2, 31, 31/2, 34a.
zavrženje vloge - pritožba tujega odvetnika - postulacijska sposobnost za pritožbo - listina v tujem jeziku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov, velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji z vpisom v imenik tujih odvetnikov. ZOdv posebej določa pogoje za odvetnike iz drugih držav, ki so članice Evropske unije, ter posebej za odvetnike iz drugih držav, ki niso članice Evropske unije. Pri slednjih zahteva tudi izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Za tuje odvetnike, ki imajo pravico opravljati odvetniški poklic v državah, ki niso članice Evropske unije, so tako določeni enaki pogoji kot za odvetnike v novem 34. a členu, z dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti. Tožnik ni izkazal obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, zato Vrhovno sodišče ni moglo zaključiti, da je pritožbo vložil tožnik kot odvetnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VS00042119
ZIL-1 člen 108, 108/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis spremembe - vpis spremembe v register znamk - soglasje za vpis v sodni register - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče kršilo določbe ZIL-1, ko se je postavilo na stališče, da je treba določbe četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 razumeti tako, da je upoštevno le soglasje za vpis spremembe v register, ki je podpisano s strani osebe, ki je zakoniti zastopnik imetnika v času vložitve zahteve oziroma odločanja upravnega organa.
ZSS člen 8, 8/1, 11, 11/1, 18, 28. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 36/5. ZUS-1 člen 59, 59/1. Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (2017) člen 10, 10/2.
imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - možnost preizkusa odločitve - zakonitost postopka izbire - obseg obrazložitve - merila za izbiro - ocena sodniške službe - zavrnitev tožbe
Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Tudi sicer tožnica ne uspe prikazati, kateri elementi iz ocene sodniške službe izbrane kandidatke govorijo proti njeni izbiri, kar bi morda lahko utemeljevalo arbitrarnost odločanja tožene stranke. Sodni svet je stranko z interesom kot kandidatko izbral na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev in tudi na podlagi kriterijev iz Meril. Svojo odločitev je tudi primerno obrazložil. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene navedbe ni treba odgovarjati.
dopuščena revizija - nepremičninska izvršba - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno pogojevanje ponovnega vodenja izvršilnega postopka zoper dolžnika z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe (vključno z izvršbo na nepremičnine dolžnika), glede katerih je bila izvršba že dovoljena, vendar iz različnih razlogov (vključno zaradi neuspešne prodaje nepremičnin na drugi javni dražbi) ni bila uspešna, z izkazom spremenjenih okoliščin.
dopuščena revizija - povrnitev škode - imisije - hrup zaradi tovornega prometa - interes države - prizadetost posameznikovih interesov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti hrupa po uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poiskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalnost navedb
Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da so bile odločbe Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani obremenjene z zlorabo procesne in pravdne sposobnosti predlagatelja in so na podlagi tega dejstva nezakonite. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih odločitvah navedenih sodišč ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen ZPP in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi.