predlog za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije, ki je po vsebini revizija - pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Njena vloga je po vsebini podobna reviziji. V predlogu namreč ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep sodišča druge stopnje - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi kupovalka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep o preoblikovanju sklepa o izročitvi nepremičnine z dne 4. 4. 2008. V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je (le) zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Ker izpodbijani sklep sodišča druge stopnje ni sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrženju ali zavrnitvi predloga za izvršbo, revizija v konkretnem primeru ni dovoljena.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023219
Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5. ZZavar-1 člen 483, 483/11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava upravne odločbe - ponovno odločanje o zahtevi - molk organa - nastop fikcije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali in kdaj nastopi fikcija odobritve predlagane pridobitve kvalificiranega deleža iz 5. točke 58. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma fikcija pozitivne odločbe iz enajstega odstavka 483. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), če je pravočasno izdana zavrnilna odločba v upravnem sporu odpravljena in mora pristojni organ ponovno odločiti o zahtevi? - Ali sme nacionalno sodišče na prvo vprašanje odgovoriti, ne da bi pred tem na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage 5. točke 58. člena Direktive Solventnost II?
dopuščena revizija - glavna obravnava v upravnem sporu - zaslišanje stranke
Revizija se dopusti glede vprašanja: - ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo tožeče stranke, temveč je odločilo na seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - ničnost pogodbe
Treba je ločiti vprašanji, kdaj gre za prepovedano vračilo vložka in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. V pravni posel med družbo in tretjo nepovezano osebo, ki pomeni prepovedano vračilo vložka, ker po ekonomskih učinkih pomeni prenos premoženjske koristi z družbe na njenega delničarja, lahko posežemo le s pravili obligacijskega prava. Tožena stranka (v konkretnem primeru banka) v razmerju do prve tožnice in drugega tožnika ter kapitalskih vprašanj v njuni zvezi predstavlja tretjo nepovezano osebo, ki je ne zavezuje prepoved vračila vložka in jo je v pravnem prometu praviloma treba varovati. Če oseba izpolni obveznost druge osebe, imetnika poplačane terjatve pri tem praviloma ne obremenjujejo razlogi, zaradi katerih je prva oseba izpolnila obveznost druge osebe. To pa zgolj izjemoma ne velja v primerih, ko prejemnik izpolnitve le-to sprejme, čeprav ve ali je očitno in bi zato moral vedeti, da je pogodbena stranka, ki je plačala dolg druge osebe, s tem ravnala nezakonito, kot npr. v danem primeru v nasprotju z 227. členom ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023220
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 448. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - glavna obravnava v upravnem sporu
Revizija se dopusti glede vprašanj: – Ali obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža? – Ali Upravno sodišče Republike Slovenije lahko odreče presojo tožbenih očitkov, ki se nanašajo na računovodske standarde, z utemeljitvijo, da naj bi Agencija za zavarovalni nadzor kot sektorski regulator imela odločilno vlogo pri razlagi pravil stroke? – Ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije opraviti glavno obravnavo kljub določbi 448. člena ZZavar-1, glede na določbo 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in določbo 23. člena Ustave Republike Slovenije?
kogentne določbe zakona - podlaga pogodbene obveznosti - causa (kavza) - varovani pas državne ceste - plačilo nadomestila za uporabo - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A. - javne ceste - prodajna pogodba - dopustnost pogodbenega predmeta
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - družinsko podjetje kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi na drugi stopnje se določi Višje sodišče v Ljubljani.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00023113
SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c
dopuščena revizija - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - skupna lastnina zakoncev - uporaba nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - dovoljenje za bivanje - prekarij - preklic prekarija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je solastnik oziroma skupni lastnik upravičen samostojno zahtevati varstvo lastninske pravice na celotni stvari skladno z določilom 100. Stvarnopravnega zakonika, neodvisno od drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov na isti stvari,
- ali dejanje vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnin pomeni tudi dejanje preklica nadaljnje uporabe nepremičnin za toženo stranko.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o leasingu - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - odstop od pogodbe - izpraznitev stanovanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - izločitev sodnika - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Morebitne subjektivne okoliščine na strani posamezne sodnice so lahko kvečjemu razlog za njeno izločitev in ne krhajo objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravno vprašanje (narava pogodbe) spada v pristojnost odločanja sodišča in je odvisno od sodne presoje ugotovljenih dejanskih okoliščin, med katere spadajo tudi trajanje podnajemnega razmerja, celotno število obročnih plačil, število zapadlih neporavnanih obrokov in višina neporavnanih obveznosti. Zagovornik, ki oporeka tako trajanju podnajemnega razmerja, kot tudi številu zapadlih, a neplačanih računov ter višini obstoječega obsojenčevega dolga, pa s takim očitkom ne izpostavlja pravnih vprašanj in kršitve kazenskega zakona, temveč nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00022986
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8, 192, 192/2. SPZ člen 66, 67, 100
izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - nerazdeljena nepremičnina - načelo formalne legalitete - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija
Izvršilno sodišče je v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti. V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine. Če se dolžnik s takšnim naslovom ni strinjal, bi ga moral izpodbijati s pritožbo zoper sklep, s katerim mu je bila izselitev naložena. Ne more pa (materialnopravni) pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi. V primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo v uporabo tretji osebi, potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Zgolj soglasje nekaterih solastnikov glede na navedeno ne pomeni razloga za preprečitev izvršbe, s tem pa tudi ne razloga, iz katerega bi bilo sklep o izvršbi (izdan na podlagi izvršilnega naslova) mogoče izpodbiti.
Temeljni pogoj za izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je, da storilec v predpisanem roku sodišču predloži potrdilo o vključitvi v ustrezno edukacijsko delavnico, z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca takšnega rehabilitacijskega programa. Predložitev tega potrdila v predpisanem roku pa je seveda mogoče od storilca zahtevati le, če je bil s sklepom, s katerim mu je sodišče na njegovo prošnjo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložilo, ustrezno seznanjen.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko vdova uveljavlja ponovno odmero pokojnine za zavarovanca, pokojnega moža, in posledično odmero vdovske pokojnine po tem, ko se je postopek o ponovni odmeri pokojnine, ki ga je začel zavarovanec, pravnomočno končal zaradi njegove smrti in je bil posledično izdan pravnomočen sklep o ustavitvi postopka.