Odvetniška tarifa (2015) člen 14, 14/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 14, 15. ZOdv člen 17, 17/1. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119, 133. ZPP člen 380, 380/1.
stroški disciplinskega postopka - slovenska vojska
Na podlagi 1. točke tarifne številke 14 Odvetniške tarife (OT), ki je bistvena za odločitev v tem individualnem delovnem sporu, je zagovornik delavca upravičen le do nagrade v višini 200 točk, ne glede na to, ali je ta zagovor potekal na eni ali na več obravnavah. Glede na to določbo sodišči druge in prve stopnje nista imeli pravne podlage za smiselno uporabo tarifne številke 15 OT, v zvezi s katero sta tožniku prisodili tudi stroške zastopanja na drugi, tretji in četrti obravnavi v disciplinskem postopku, povečane za 2 % materialnih izdatkov in 22 % DDV.
Sodišče prve stopnje pravilno izhaja iz pogojev za izdajo svetovalnega mnenja in poskuša prikazati neenotnost sodne prakse o pravnem vprašanju, ki ga postavi, vendar neutemeljeno. Pri naštevanju in prikazu odločb višjih sodišč in vrhovnega sodišča namreč odločanje sodišč o plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje pomeša z odločanjem sodišč o prispevkih za obvezno pokojninsko in druga zavarovanja, ki se plačujejo iz bruto plač oziroma nadomestil plač delavca. Sodišče prve stopnje torej primerja neprimerljivo, na tej podlagi pa neustrezno utemeljuje neenotnost prakse višjih sodišč, ki bi lahko vodila do svetovalnega mnenja o vprašanju, ki ga zastavlja. Sodišče prve stopnje bo moralo pri odločanju v sporu upoštevati ureditev in dograjevanje ureditve sistema poklicnega zavarovanja, pa tudi to, da je za spore o plačevanju prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (sedanje poklicno zavarovanje) še vedno določena pristojnost sodišča v socialnem sporu (7. člen ZDSS-1), dejstvo, da gre po vsebini oziroma v bistvu tudi v tej zadevi za spor, ki se nanaša na področje obveznega (pokojninskega) zavarovanja in prispevkov za takšno zavarovanje (torej po vsebini za socialno področje), vendar kljub temu za individualni delovni spor, saj glede na stranke postopka (delavca in delodajalca) in dejstvo, da je delodajalec prenehal plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tega formalno ni mogoče šteti za socialni spor (58. člen ZDSS-1). Izhajati bo moralo tudi iz načel, ki zagotavljajo delovanje pravne države.
Če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Ker je bil predlog za dopustitev revizije vložen po izteku roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, ga je vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
razveljavitev - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pobotni ugovor
Prav zaradi stališča o nezadostni trditveni podlagi sodišče prve stopnje sploh ni izvedlo predlaganih dokazov in ni oblikovalo celotnega abstraktnega dejanskega stanu. Obenem se ob dosedanjih usmeritvah s strani sodišča druge stopnje po vsej verjetnosti odpira tudi odločanje o pobotnem ugovoru, ki ga je v zvezi s tožnikovo terjatvijo podala toženka. Tudi o tem do sedaj ni bil izveden dokazni postopek, ni bila oblikovana dejanska ocena in ni bila opravljena pravna subsumpcija, saj zaradi zavrnitve tožnikovega zahtevka sodišče ni izvajalo postopka v tej smeri.
OZ člen 611, 611/1. ZIZ člen 189, 189/3, 189/6, 189/7, 192, 192/1.
najemna pogodba - odtujitev v zakup dane stvari - odtujitev po izročitvi v zakup - pravica do zakupnine - dopuščena revizija
Tožnik je upravičen od najemnika zahtevati plačilo zapadlih in neplačanih najemnin za tiste mesece, ko je bil sam še lastnik v najem dane nepremičnine, torej pred prenosom lastninske pravice na tej nepremičnini na kupko.
obseg revizijskega preizkusa - dopuščena revizija - pogodba za določen čas - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe
Z argumentacijo sodišča druge stopnje o odstopnem upravičenju tožeče stranke po splošnih predpisih se skuša revizija soočiti zgolj s sklicevanjem na določbo 332. člena OZ, pri čemer se sklicuje na zavzeto stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 97/2012 z dne 18. 12. 2014. Vendar je te revizijske navedbe mogoče razumeti zgolj v smeri utemeljevanja podlage za dogovorjeno odstopno upravičenje posamezne pogodbene stranke tudi v primeru časovno omejenega trajnega dolžniškega razmerja, kar pa glede na dopuščeno revizijsko vprašanje ni relevantno. Revidentka tako ne ponudi nobenega (pravnega) argumenta, s katerim bi izpodbijala stališče v izpodbijani sodbi, ki je predmet dopuščenega vprašanja. Vsak njen poizkus namreč preide v očitek nepravilne presoje toženkine kršitve Pogodbe, kar pa presega obseg dopuščenega vprašanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00045060
KZ-1 člen 90, 91, 91/3.. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.. URS člen 22.. ZS člen 83, 83/3-1, 83/3-5, 83/3-9.. ZKP člen 143.c, 179, 372, 372-3.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pravna podlaga - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - enako varstvo pravic v postopku - nujna zadeva - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - dokončanje kaznivega dejanja - enovito kaznivo dejanje - preslepitev - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - obrazloženost sodbe
Prvi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ, po katerem roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, ne more biti podlaga za zadržanje teka zastaralnih rokov za kazenski pregon kot so določeni v prvem odstavku 90. člena KZ-1. Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona pa je, tako tudi v konkretnem primeru, bila podana v drugem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ. Po navedeni določbi je bilo zastaranje zadržano v nenujnih zadevah, v katerih je bila pred sodiščem dana zahteva upravičenega tožilca, da odloči o njegovem kazenskopravnem zahtevku. Glede na določbo tretjega odstavka 91. člena KZ-1, po kateri je zastaranje pregona zadržano, ko se ta ne sme začeti ali nadaljevati, zadržanje ne more imeti učinka, preden upravičeni tožilec ne vloži zahteve za uvedbo (sodnega) kazenskega postopka. Zato tudi določba drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ ne more imeti učinka, dokler niso izpolnjene vse predpostavke za začetek kazenskega pregona pred sodiščem, to pa je šele, ko je na sodišče podana zahteva upravičenega tožilca za pregon. Razlaga določbe 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS, po kateri bi med nujne šteli tudi kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, je glede na zakonsko ureditev ter smisel in posledice določitve posameznih zadev kot nujnih, preširoka. Ker zakon izrecno našteva zadeve, ki se morajo obravnavati kot nujne, bi lahko, če bi kot takšne želel opredeliti tudi kazenske zadeve glede kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, to tudi izrecno navedel. Glede na to, da so po navedeni določbi ZS v kazenskem postopku nujne zadeve omejene na procesne institute, ki pomenijo poseg v temeljne človekove pravice (do osebne svobode, do zasebne lastnine), glede katerih tudi sam procesni zakon zahteva hitro odločanje, ko določa posebne časovne omejitve tako za odločanje o ukrepih kot za njihovo trajanje, ni logična in razumna razlaga, po kateri bi sam procesni zakon (zgolj) z opredelitvijo, da je potrebno v določenih zadevah postopati posebej hitro, razširil domet obravnavane določbe ZS, ki z izrecno naštetimi primeri tudi ni v nobeni povezavi. Kaznivo dejanje poslovne goljufije je bilo dokončano šele s potekom rokov za izpolnitev obveznosti iz sprejetih dogovorov, saj je šele takrat mogoče šteti, da obveznost ni bila izpolnjena in da je zaradi tega za stranko oziroma oškodovanko nastala premoženjska škoda, ki je zakonski znak tega kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00045374
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pristojnost - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - nepremičnina v tujini - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - pravna oseba v stečaju - pravna oseba s sedežem v RS
Revizija se dopusti glede vprašanja, sodišče katere države je pristojno v primeru, ko posameznik zahteva varstvo lastninske pravice na nepremičnini, ki se nahaja v drugi državi članici EU, zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine pa je pravna oseba, zoper katero se v Republiki Sloveniji vodi stečajni postopek.
BANČNO JAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00045028
Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko člen 4, 4/1, 4/1-c, 15, 15/2, 15/3. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES člen 22, 22/2, 22/3. ZBan-2 člen 64, 64/1, 64/3, 64/5, 64/8, 67, 67/1, 67/2, 67/4, 67/5, 319, 319/1, 334, 334/1, 334/3. ZZUSUDJZ člen 6, 6/4. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic (2017) člen 11.
pridobitev kvalificiranega deleža v banki - zahteva za pridobitev dovoljenja - predhodni preizkus zahteve - poziv na odpravo pomanjkljivosti - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje zahteve - COVID-19 - tek procesnega roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) učinkuje v razmerju do procesnega roka, kot ga določa Zakon o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2) v tretjem odstavku 334. člena. Nobena določba Direktive niti Uredbe ne sega v postopek predhodnega preizkusa zahteve (procesne predpostavke za odločanje; 334. člen ZBan-2), torej v čas, preden Banka Slovenije prejme popolno zahtevo vložnika v smislu prvega odstavka 64. člena ZBan-2 v zvezi z 11. členom Sklepa o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic. ZBan-2 je tisti, ki edini (poleg subsidiarne uporabe ZUP) predstavlja podlago za opravo procesnih dejanj, za katere je v postopku izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža pristojna Banka Slovenije. Trditve o "skupnem postopku" glede procesnih dejanj pred Banko Slovenije tako držijo le v vsebinskem pogledu, ne pa tudi v procesnem, vsaj ne glede rokov, ki so na voljo vložnikom zahteve za izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža za opravo procesnih dejanj. Izdaja dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža sodi med upravne zadeve, zato za opravljanje procesnih dejanj strank v teh postopkih velja, da so roki z dnem 29. 3. 2020 nehali teči (6. člen ZZUSUDJZ). To velja tudi za rok iz tretjega odstavka 334. člena ZBan-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VS00045300
ZGD-1 člen 268. OZ člen 86. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija - poslovodenje - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - odpoved pravici do odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči pravilno uporabili materialnopravne določbe 86. člena OZ o ničnosti, ko sta presodili, da sporno določilo 20. člena Pogodbe o zaposlitvi ni nično, čeprav naj bi nasprotovalo kogentnim določbam ZGD-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka nad A. d.o.o., odstopljene terjatve dolžna poravnati tožeči stranki ali stečajnemu dolžniku.
dopuščena revizija - obstoj ustnega dogovora - dokazovanje - sodba na podlagi stanja spisa
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so v primeru, ko se v postopku dokazuje obstoj in vsebina ustnega dogovora med pravdnima strankama, na katerem temelji zahtevek tožeče stranke, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu z 282. členom ZPP.
dopuščena revizija - dejanja, izvršena pred začetkom stečajnega postopka - izročitev nepremičnine v posest - plačilo kupnine - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - začetek stečajnega postopka - prenos lastninske pravice - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Revizija se dopusti glede vprašanj: ‒ ali je treba položaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil nepremičnino v posest, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali samo njen del; ‒ ali začetek stečajnega postopka vpliva na terjatev iz zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini tako, da nanjo učinkuje 253. člen ZFPPIPP v primeru, ko dolžnik do začetka stečajnega postopka nad njim še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, mu je bila pa pred začetkom stečajnega postopka v celoti plačana kupnina za nepremičnino, nepremičnina pa je bila kupcu izročena v posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00045333
ZVPot člen 1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba za izterjavo denarne terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarni bančni kredit - valutna klavzula - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost - zavrnitev predloga za izvršbo
Revizija se dopusti glede vprašanja ali načelo formalne legalitete dopušča izvršilnemu sodišču, da v ugovornem postopku presoja, ali kreditna pogodba za kredit z valutno klavzulo, ki je sklenjena v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, v delu, ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje po ZVPot, oziroma, da ugotavlja ničnostne razloge in na tej podlagi zavrne predlog za izvršbo.
DZ člen 146, 146/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - določitev stikov z otrokom - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega obravnavanja - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045331
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku, -ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00045294
ZFPPIPP člen 59, 296, 296/4, 354, 354/1. OZ člen 180.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - odškodninska tožba - odgovornost delodajalca - čas nastanka škode - stečaj delodajalca - prijava terjatve v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - pravni interes za vložitev tožbe - stroški stečajnega postopka - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - dopuščena revizija
Terjatve na plačilo odškdonine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni. Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POLITIČNE STRANKE - USTAVNO PRAVO
VS00045292
URS člen 42, 82, 82/1. OZ člen 86, 86/1. ZPolS člen 1. ZPos člen 2.
pogodba o kandidaturi za poslanca Državnega zbora - politična stranka - poslanec - poslanski mandat - politična odgovornost - izstop iz politične stranke - izstop iz poslanske skupne - stroški v zvezi z volitvami - povrnitev stroškov - ničnost pogodbenega določila - namen pogodbenega določila - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - avstrijsko pravo - dopuščena revizija
Finančne sankcije, vezane na poslančev izstop iz politične stranke ali njene poslanske skupine v času mandata, prekomerno posegajo v svobodni mandat poslanca. Strankarska poslušnost in pripadnost poslanca za čas njegovega mandata ne more biti stvar pogodbenega urejanja, zlasti ne pod pretnjo civilnih - finančnih posledic oziroma obveznosti. Določilo 7. člena pogodbe o kandidaturi zato nasprotuje prvemu odstavku 82. člena URS in je nično (prvi odstavek 86. člena OZ).