ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3, 44/1-4, 105, 105/3, 105/3-5, 107, 107-4. ZPP člen 3367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - štipendija za študij v tujini - povrnitev stroškov za izobraževanje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča Republike Slovenije, da so sredstva, ki jih je tožnici izplačala tuja izobraževalna institucija za namene pokritja stroškov bivanja in prehrane v času izobraževanja, na katero je sicer tožnico napotil njen delodajalec, drug dohodek po 5. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini (štipendija).
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost poslovodje - nakup vrednostnih papirjev - nakup obveznic - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - teorija o adekvatni vzročnosti - ekvivalenčna teorija
Vsakega pogoja, brez katerega posledica ne bi nastala, ni mogoče upoštevati kot pravno relevantnega vzroka nastale škode. Tako bi izhajalo le iz ekvivalenčne teorije o vzročni zvezi, ki v praksi ni sprejeta. Presoja o obstoju vzročne zveze se opravi na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti, po kateri je za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode pravno relevanten le tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. Ocena relevantnosti je stvar pravnega vrednotenja.
ZPreZP-1 člen 37, 37/1, 37/3, 38, 39, 39/2, 40, 43, 43/1, 44. OZ člen 190.
preprečevanje zamud pri plačilih - izvršnica - unovčenje izvršnice - ničnost - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - neupravičena obogatitev - kavzalno razmerje - dopuščena revizija
V kavzalnem razmerju med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med upnikom in dolžnikom ne temelji na izdani izvršnici, zato je za njegovo presojo nepomembno, ali je izvršnica neveljavna ali nična. Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je potemtakem zmotno. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice nato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. in nasl. členi OZ).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o nadaljevanju izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - zavrženje predloga
Revizijo je zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, in sicer na sklepe, ki zadevajo vprašanje dovolitve izvršbe (sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo in sklep o zavrženju predloga za izvršbo). Ker je izjeme treba razlagati restriktivno, zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom, revizija še vedno ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00038355
OZ člen 82, 82/2, 83, 427, 427/1, 427/3, 429, 429/1, 429/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažni lastnik - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih stroškov - prevzem dolga - sprememba dolžnika - najemnik poslovnega prostora - konkludentna privolitev v prevzem dolga - subsidiarna odgovornost lastnika - razlaga pogodbe - svobodno urejanje pogodbenih razmerij
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je lastnik dela stavbe v etažni lastnini, poslovnega prostora v poslovni stavbi, glede na okoliščine primera, v razmerju do upravnika razbremenil svoje dolžnosti lastnika za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe, s tem, da je obveznost plačila pogodbeno prenesel na najemnika in o tem obvestil upravnika ter mu predložil fotokopijo najemne pogodbe ter je upravnik od obvestila dalje svoje račune izdajal neposredno najemniku.
predlog za dopustitev revizije - epidemija - interventni ukrepi - tek rokov - neplačana taksa - umik predloga
Ob upoštevanju 67. člena ZIUOOPE so v letu 2020 sodne počitnice določene le za čas od 1. do 15. avgusta, le za čas sodnih počitnic pa je v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih izključen tek procesnih rokov.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pritožbeno sodišče kršilo določila ZPP, ko je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem je sodišče prve stopnje delno zavrnilo zahtevek glede stanovanj P., G. in J..
JAVNI ZAVODI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00037654
URS člen 22, 23, 39, 39/1. ZRTVS-1 člen 2, 2/1, 26, 26/5, 26/7. ZUS-1 člen 2, 19, 32, 32/2, 33, 33/2, 66, 66/3, 75, 75/2, 75/3. ZS člen 83.
sklep Vlade RS - predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - razlogi za razrešitev - tožba zoper sklep Vlade - individualni upravni akt - akt zoper katerega je možen upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - nujna zadeva - odložitvena in ureditvena začasna odredba - začasna odredba ex offo - varstvo javne koristi - standard obrazložitve sklepa - načelo sorazmernosti - stranka z interesom - obvestilo sodišča o postopku - kršitev pravice do izjave - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Sklep Vlade RS o razrešitvi članov Nadzornega sveta RTV Slovenija je upravni akt, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu in presoje njegove formalne in vsebinske zakonitosti. Na podlagi Zakona o Radioteleviziji Slovenija je vzpostavljeno posebno pravno varstvo člana Nadzornega sveta, da drugi organi v njegov položaj ne bi posegali mimo ali preko primerov oziroma razlogov, določenih z zakonom. To pravno varstvo je odraz avtonomije RTV Slovenija, ki jo član njenih organov varuje tudi z uveljavljanjem sodnega varstva svojega pravnega položaja. Ker gre pri razrešitvi člana Nadzornega sveta za pravno varovan položaj, je v primeru, da vanj poseže Vlada (ali drug organ) pri izvrševanju svojih enostranskih, oblastvenih pooblastil, kar po vsebini pomeni izvrševanje upravne funkcije, odločitev o tem upravni akt, ki je lahko predmet sodnega varstva v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o začasni odredbi oprlo na neustrezno pravno podlago. Določba o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti, ki jo je izbralo sodišče, se uporabi le v sporih o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred dejanjem, ki vanje posega, če tožnik zahteva prepoved nadaljevanja dejanja in sprejetje ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja, če nezakonito dejanje še traja. Takega zahtevka pa v sporu, v katerem se izpodbija posamični (upravni) akt ni mogoče postaviti, saj ne gre za izpodbijanje dejanja, temveč za odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi. V primeru odločanja o začasni odredbi je potrebno ustrezno utemeljiti pogoje za njeno izdajo ter vsem osebam, ki so z odločitvijo o začasni odredbi prizadete, zagotoviti procesne pravice, ki jim pripadajo skladno z zakonom. Ker je Vrhovno sodišče izpodbijani akt Vlade opredelilo kot upravni akt, je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju dolžno strankam upravnega spora zagotoviti kontradiktorni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00037652
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/4. ZUP člen 9, 144, 144/3, 146. Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije (Zakon o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije, Federacija Bosne in Hercegovine, 1997) člen 7, 10, 11, 12. ZUS-1 člen 64, 64/4, 83, 83/3. ZPP člen 367, 367/1, 367a. URS člen 14, 22. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - pravni interes - pravni interes za revizijo - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - napačna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 367. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo (ZUS-1 tega vprašanja ne ureja), sprejelo stališče, da je vlagatelj lahko tudi tožena stranka. Pogoj je, da ima za to pravni interes, torej, da si z revizijo lahko izboljša svoj pravni položaj. Za položaj tožene stranke v upravnem sporu, ki je predhodno kot oblastni organ v svojem postopku sprejela izpodbijano odločitev, je bistveno, da si v sodnem postopku prizadeva, da bi njena odločitev oziroma pravna stališča, na katerih temelji, bila presojena kot zakonita. V nasprotnem primeru – torej če ne uspe in je tožbi ugodeno, upravni akt odpravljen ter zadeva vrnjena v ponovni postopek – je v ponovljenem postopku vezana na pravnomočna pravna stališča Upravnega sodišča. Revizija je zato pravno sredstvo, s katerim tožena stranka temu nasprotuje. Treba je zavrniti stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba, da so za presojo, ali se konkretna devizna vloga šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP, poleg samega dejstva izvršenega prenosa na podlagi Zakona FBiH/97, kar med strankama ni bilo sporno, pomembne tudi okoliščine, v katerih je do prenosa prišlo (ki jih Upravno sodišče niti ne konkretizira). Revizijski ugovor zmotne uporabe materialnega prava je zato utemeljen. Na to ne more vplivati tožničin predlog v odgovoru na revizijo, naj se Vrhovno sodišče opredeli glede ustavnosti stališča, da so iz povračilne sheme izključene osebe že na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene. Taka zahteva ni utemeljena, saj tožnica ne navaja konkretnih razlogov, ki bi lahko vzpostavili dvom v sprejeto stališče Vrhovnega sodišča, splošna razlaga pravice do mirnega uživanja premoženja iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah pa za to ne zadošča. Tako tožnica ne utemeljuje niti, zakaj naj bi Republika Slovenija odgovarjala za izplačilo sredstev, ki so bila v skladu z zakonom druge države prenesena na drug račun in predvidena za uporabo v postopku privatizacije v tej državi (Federaciji BiH).
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00037650
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije (Zakon o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije, Federacija Bosne in Hercegovine, 1997) člen 7, 10, 11, 12.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Za presojo, da se konkretna devizna vloga šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP, ni pomembno, ali je stranka pri prenosu aktivno sodelovala oziroma ali se je prenos deviznih sredstev zgodil po njeni svobodni volji. Ugotavljanje aktivnosti stranke oziroma njenega hotenja (volje) za prenos deviznih sredstev na privatizacijski račun je za pravilno razlago materialnega prava nebistveno. Zaradi prenosa tožnikovih sredstev na privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo na podlagi predpisa (oblastnega dejanja) Federacije BiH, ki se mu banka ni mogla upreti, je prenehalo tudi upniško-dolžniško razmerje med tožnikom in banko. Ker gre za neobstoječ dolg banke, Republika Slovenija zanj ne more odgovarjati, posledice morebitnega neustavnega stanja, povzročenega z Zakonom FBiH/97, pa mora sanirati država, ki je to stanje s svojim predpisom povzročila, to je Federacija BiH in ne Republika Slovenija. Ker torej tožnik na dan odločanja o zahtevku za verifikacijo stare devizne vloge ni imel terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, pri čemer ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez njegovega aktivnega ravnanja (torej le na podlagi predpisov in brez tožnikove odločitve), je neutemeljeno tudi nadaljnje stališče izpodbijane sodbe, da je treba zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti poseben ugotovitveni postopek in ne odločiti v skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi sodišče druge stopnje lahko sámo odpravilo ugotovljeno procesno kršitev (prvi odstavek 354. člena ZPP), niti za situacijo, ko bi lahko sámo učinkoviteje in hitreje od sodišča prve stopnje dopolnilo postopek in ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva (prvi odstavek 355. člena ZPP). Trajanje dosedanjega postopka še ni tako nerazumno dolgo, da bi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pretehtala pomen pravice do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00037962
ZPP člen 347, 347/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - veljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Vsako od sodišč nižjih stopenj je svoje sklepe napravilo ob upoštevanju rezultatov dokazovanja z več različnimi dokaznimi sredstvi in ob uporabi kombinacije metod – šlo je torej za kompleksno dokazno oceno. Že zato, ker so bila odločilna dejstva ugotavljana tudi s pomočjo zaslišanja strank in prič, pa pri tem pritožbeno sodišče, ki jih ni neposredno zaslišalo, ni bilo v enakovrednem spoznavnem položaju kot prvostopenjsko sodišče. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da brez oprave pritožbene obravnave ne bi smelo ugotoviti dejanskega stanja drugače kot sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038169
ZPP člen 247, 337, 337/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravila stroke - zahteva za izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - pritožbena novota
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke, - ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito, - ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje.