povrnitev nepremoženjske škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazna ocena - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - ugotovitev dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - dopuščena revizija
Drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo pravila mejnega praga verjetnosti, saj je – kljub pravilnemu izhodišču, kaj to pravilo sploh pomeni – arbitrarno zanikalo dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bil ta prag presežen. S sodniško samovoljo sta lahko obremenjeni tako pravna ocena kot tudi dokazna ocena in posledično ugotovitev dejanskega stanja. Če je napaka v dokazni oceni v oko bijoča ter logično ali zdravorazumsko povsem nevzdržna, ni mogoče trditi, da je bilo stranki zagotovljeno pošteno sojenje.
Glede na potek dokaznega postopka revizijsko sodišče ocenjuje, da je bila z dokaznim postopkom ovržena izhodiščna teza tožnika, da je toženec s podpisom pogodbe potrdil prejem avtorske pogodbe s scenaristom. Izkazalo se je, da je bila tožencu predložena le pogodba iz leta 2008, sklenjena med scenaristom in družbo Č. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bilo s tem procesno dokazno breme prevaljeno nazaj na tožnika in da je ob jasno usmerjenem ugovoru toženca v pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2016 moralo to biti razumljivo tudi tožniku. Tako tudi ni utemeljen ugovor tožnika, da je bil dokazni postopek voden tako, da je bil izid zanj popolno presenečenje. Sodišče druge stopnje je opozorilo na velik pomen urejenosti razmerja s soavtorjem scenaristom, ki se nanaša tako na pravilno ureditev pogodbenih odnosov kot na izpolnitev obveznosti plačila honorarja. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi poudarilo, da bi v nasprotnem primeru scenarist lahko kadarkoli preprečil predvajanje filma. Sodišče druge stopnje je navedlo, da je toženec z dopisoma z dne 31. 7. 2012 in 7. 9. 2012 dovolj natančno pozval tožnika, v kakšni smeri mora dopolniti dokumentacijo, mu dal za to tudi dodatni rok in nato v skladu s 105. členom Obligacijskega zakonika od pogodbe odstopil. Pogodba o sofinanciranju v 23. členu določa, da lahko tožena agencija odstopi od pogodbe, če producent ne izpolnjuje obveznosti po tej pogodbi. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena pogodbe pa ima tožena agencija v takšnem primeru pravico zahtevati vrnitev zneska izplačanega na podlagi nepopolne ali neustrezne dokumentacije.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - pojem stavbe - ruševina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Ker se določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 v prvi vrsti ravna po stvarnopravnih načelih, ni pomembno, kaj glede pogojev graditve določajo „pravno-tehnični predpisi“. V popolnem nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti bi bila razlaga, po kateri bi predlagatelji, potem ko se je njihova pravica uporabe na spornem zemljišču preoblikovala v (so)lastninsko pravico, to izgubili, ker naj bi objekt na zemljišču izgubil lastnost „stavbe“.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delo za krajši delovni čas od polnega - prerazporeditev delovnega časa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka dolžna tožnici, ki je imela pravico do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1, prerazporediti njen delovni čas tako, kot ga je predlagala, če so to dopuščale potrebe delovnega procesa pri toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027589
URS člen 33, 60, 67. SPZ člen 19, 33, 92, 92/1
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - neposredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - začasna uporaba stvari - skvot - avtonomna cona - določljivost subjekta na katerega se ukrep nanaša - neposredni uporabnik nepremičnin - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javno dobro
Revidentka nasprotuje stališču, da tožene stranke ni mogoče zavezati k vračilu spornih nepremičnin prostih vseh oseb. A v okoliščinah konkretnega primera je tak zaključen na mestu. Nepremičnine, ki so predmet izročitve po obsodilnem delu sodb nižjih sodišč, uporabljajo številne, medsebojno nepovezane in celo neznane osebe. Z drugimi besedami: krog njenih uporabnikov je odprt, saj je daljše časovno obdobje (pred letom 2016) uporabnik lahko postal vsak. Na spornem območju je tako nastal neke vrste "kvazijavni" prostor, sredi katerega je vzniknila t. i. avtonomna cona. Takšna območja so navadno v lasti oseb javnega prava. Lastnina oseb javnega prava pa vselej služi javnosti in ne zasebnim interesom posameznikov. Varstvo javne lastnine je zato predvsem varstvo reda in ne varstvo temeljnih človekovih pravic. Odločitev osebe javnega prava o ravnanju z nepremičninami v njeni lasti je bolj kot pravno, politično (v pomenu demokratičnega urejanja javnih stvari) vprašanje. Pravni zaključek o izključni dejanski oblasti toženca bi bil v nasprotju z zavrnitvijo spornega dela zahtevka. A problem te kontradikcije ni v zavrnitvi spornega dela zahtevka v tej pravdi, marveč v pravnem sklepu o izključni dejanski oblasti, na katerega je svojo odločitev (očitno) oprlo sodišče v pravdi zaradi sodnega varstva posesti.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah - trk motornega vozila z divjadjo - objektivna odgovornost države - subsidiarna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca lovišča - odgovornost lovske družine - razlaga zakonske določbe - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - dopuščena revizija
Odgovornost države po četrtem odstavku 54. člena ZDLov-1 je subsidiarna (odgovarja le v primeru, če škoda ni nastala po krivdi upravljavca lovišča) in objektivna (ne glede na krivdo). Gre za objektivno odgovornost, ki je posebej predpisana (tretji odstavek 131. člena OZ) in jo je treba razlagati in upoštevati zgolj v mejah, v katerih je predpisana. Zakonsko besedilo četrtega odstavka 54. člena ZDLov-1, da Republika Slovenija objektivno in subsidiarno odgovarja za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena od divjadi ali zaradi lova, je treba razlagati restriktivno tako, da odgovarja samo za premoženjsko škodo, ki jo utrpi nelovna površina. V sedmem odstavku 54. člena ZDLov-1 zakonodajalec ni predpisal objektivne odgovornosti Republike Slovenije za kakršnokoli škodo, ki iz izvira iz trka divjadi in premikajočega se vozila. Zato širitev take odgovornosti na nanjo ni dopustna, upoštevajoč izhodiščno načelo, da Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z ZDLov-1 (prvi odstavek 54. člena ZDLov-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00027453
ZPP člen 367a, 267a/1, 367c, 367c/2
predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027518
ZPP člen 215, 350, 350/2, 378
medicinska napaka (zdravniška napaka) - okužba z bakterijo - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev
Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi (vloženi po drugem pooblaščencu), ki je bila vsebinsko prazna, pavšalna. Njeno bistvo je v pavšalni trditvi, da je do okužbe prišlo (kar sploh ni bilo nikoli sporno), to pa ne more biti medicinski zaplet, „pač pa gre zagotovo za zdravniško napako oz. za slabo higieno zdravniškega osebja oz. za opustitev dolžnega skrbnega ravnanja.“ Tako zasnovan (bolje rečeno navržen) pritožbeni napad ni omogočal in še manj terjal vsebinskega odgovora pritožbenega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO
VS00027693
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1984) člen 65, 71
predlog za dopustitev revizije - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo proti sklepu o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo in zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse. S tem sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, saj se z njim ne odloča o glavni stvari, zato revizija ni dovoljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o neupoštevanju preizkusa alkoholiziranosti procesno in materialnopravno pravilna in zakonita.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - izpodbijanje pravnomočne odločbe - redna pravna sredstva - izredna pravna sredstva - prava neuka stranka - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - plačilo sodne takse - ustavnost zakonske ureditve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Enako je nedovoljena v smislu predloga za dopustitev revizije kot izrednega pravnega sredstva, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - odplačilo kredita - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje dejstvo, da je bil skupen polovični solastniški delež in da sta bila tudi hiša in prizidek zgrajena iz skupnih sredstev, „vložek“ drugega solastniškega deleža v lasti toženca pomeni kvečjemu vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Sodišče tožencu ni bilo dolžno svetovati s kakšnimi konkretnimi dokazi lahko dokazuje, da je denar iz prejete kupnine za prodano parcelo razdal ali drugače porabil.
prenehanje delovnega razmerja - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za vsa leta (v okviru petletnega zastaralnega roka) pred prenehanjem delovnega razmerja, ali pa je ob prenehanju delovnega razmerja upravičen le do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga je bil na dan prenehanja delovnega razmerja (upoštevaje tretji in četrti odstavek 162. člena ZDR-1) upravičen izrabiti, vendar ga ni mogel zaradi objektivnih razlogov.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je presoja sodišča o trpinčenju na delovnem mestu in o višini odškodnine glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna?
- Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu, o obstoju škode ter o vzročni zvezi med tožbeno zatrjevanimi dejanji in zatrjevano škodo?
- Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede obrazloženosti odločitve?
- Ali je materialno pravo glede odločitve o plačilu presežka ur pravilno uporabljeno?
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka
Odločitev je odvisna od presoje, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je zahtevani pogoj izpolnjen. V obeh pravdnih zadevah, ki temeljita na istem škodnem dogodku toženka ugovarja, da do škodnega dogodka ni prišlo na način, kot trdita tožeči stranki. V obeh pravdnih zadevah je bil tudi podan predlog za zavarovanje dokaza s postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke. Glede na ugovor toženke bo treba v obeh pravdah z izvajanjem dokazov (vsaj delno) ugotavljati isto dejansko stanje. Prav tako ne gre prezreti, da je predlog za prenos v svojih vlogah predlagala tudi toženka, tožnica pa se je s prenosom strinjala, pod pogojem, da bo tam postopek tekel hitreje.