nepravdni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je nepravdna stranka (predlagateljica) zaposlena na sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v tej zadevi, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
OZ člen 105, 105/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - primeren dodatni rok za izpolnitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard "primeren dodatni rok za izpolnitev" iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga
S strani tožeče stranke zatrjevane okoliščine o sorodstveni povezavi pooblaščenca tožene stranke s sodnico stvarno in krajevno pristojnega pritožbenega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00032082
ZPP člen 5, 339, 339/2-8. OZ člen 106, 265, 266, 639, 639/3. ZVPot člen 37, 37/4, 38, 39, 40.
prodajna pogodba - nakup rabljenega vozila - kritni kup - stvarne napake - notifikacijska dolžnost - primeren dodatni rok - odprava napak s strani kupca - odprava napak na lastne stroške - menjava motorja - nesorazmernost stroškov - pavšalni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ ima kupec pri prodajni pogodbi pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku te napake ne odpravi sam. To lahko kupec stori le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok, da napako sam odpravi. Ni pa mu dolžan pustiti dodatnega roka za odpravo napake, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da je ne bo odpravil, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel odpraviti. Sodišče na vprašanje morebitne nesorazmernosti stroška kritnega kupa napram plačani kupnini ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor prodajalca. Zgolj pavšalno prerekanje višini tožbenega zahtevka ne zadošča. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru, ko takega ugovora niti na prvi stopnji niti v pritožbi ni bilo in sodišče prve stopnje tega v postopku sploh ni ugotavljalo, nesorazmernosti ne more ugotoviti sámo zgolj v okviru materialnopravne presoje, brez izvedbe naroka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - območje sodnega okraja - organizacija dela - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - manjše sodišče
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedlo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnik je v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki je zaposlena na oddelku sodišča, ki naj vodi izvršilni postopek. Gre za majhen kolektiv, kjer se zaposleni med seboj poznajo in dobro razumejo, prav tako pa tudi dela ni mogoče organizirati na način, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z izvršilnimi spisi ter jih obravnavala tudi v času odsotnosti sodelavke. Zato je v skladu s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - zavrnitev predloga
Problem nezadovoljstva strank z odločitvami sodišča ureja sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam in zato takšno nezadovoljstvo ni razlog za delegacijo pristojnosti sodišča.
Odločilnega pomena je, ali je razmerje med pravdnima strankama, nastalo na podlagi sporazuma 18. 3. 1992 in najemne pogodbe 1. 10. 1998, neprofitno najemno razmerje v smislu SZ-1. Najemne pogodbe ni mogoče obravnavati povsem izolirano in neodvisno od predhodnega sporazuma, zato je materialnopravno zmotno apriorno zanikanje pomembnosti predhodnih dogovorov med strankama. Očitno je bila končni rezultat dogovorov prav dne 1. 10. 1998 sklenjena najemna pogodba, zato bi pravo naravo razmerja med pogodbenima strankama pokazala ocena in vrednotenje vseh okoliščin, ki so pripeljale do sklenitve te pogodbe, ne pa le golo sklepanje, da gre za neprofitno najemno razmerje, ker je tako zapisano v pogodbi in da drugačna presoja, upoštevajoč tudi pravilo o popolnosti listine in načelo enakosti, ni dopustna. V obravnavanem primeru bi se utegnilo izkazati, da kljub drugačni opredelitvi najema in dogovorjeni višini najemnine v višini neprofitne najemnine ne gre za neprofitno najemno razmerje, zaradi česar za odpoved tega razmerja tudi ne bi prišel v poštev razlog iz petega odstavka 103. člena SZ-1. Toženkin položaj v takem primeru ne bi bil privilegiran, ampak bi bil lahko zaradi pomembnih drugačnih okoliščin njegove dodelitve utemeljeno obravnavan drugače.
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali predstavlja pravnomočna sodna odločba, ki lastnika gospodujočega zemljišča onemogoča pri izvrševanju stvarne služnosti, spremembo okoliščin po prvem odstavku 222. člena SPZ in s tem razlog prenehanja služnosti, oziroma nekoristnosti služnosti po prvem odstavku 222. člena SPZ in s tem razlog prenehanja služnosti; - ali gradnja mostu med dvema gospodujočima parcelama na podlagi katerega je omogočen dostop do vseh gospodujočih parcel ob minimalnih dodatnih delih, tista dejanska sprememba, ki pomeni spremenjene okoliščine na podlagi prvega odstavka 222. člena SPZ; ali je sodba Višjega sodišča v povezavi s sodbo Okrožnega sodišča sploh izvršljiva.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZPP člen 58, 58/1. ZLet člen 25, 25/6.
nepravdni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - smiselna uporaba določb ZPP - spor o stvarnih pravicah na letalu - register zrakoplovov - Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije - sedež
Na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 58. člena ZPP se v zadevah, ki se nanašajo na spremembo lastništva letal, pristojnost ravna po sedežu Agencije, ki vodi register zrakoplovov. Ker ima Agencija sedež v Ljubljani, je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in na podlagi prvega odstavka 10. člena ZNP-1 v povezavi s šestim odstavkom 25. člena ZLet za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
Kazenska ovadba stranke zoper sodnika je lahko razlog za izločitev tega sodnika iz odločanja o zadevi, medtem ko poznanstvo med sodniki istega sodišča oziroma sodnika, zoper katerega je stranka vložila kazensko ovadbo, z drugimi sodniki, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Konkretne pritožbene navedbe toženke bi zahtevale tudi konkretne in natančne odgovore, ne pa povsem pavšalno pokrivanje s strani sodišča druge stopnje, nenazadnje tudi z vprašljivimi stališči oziroma predpostavko, da že vsakodnevni sestanki in jutranji postroj (kot vsaj smiselno izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje pa tudi pripravljenost in nošenje telefona) predstavlja delo za delodajalca, ki je v nasprotju s pravico pripadnika toženke do tedenskega počitka. Sklicevanje tožnika na sestanke, ki naj bi jih imeli pripadniki toženke vsakodnevno, tudi v času, ko naj jim bi bil zagotovljen počitek, samo po sebi ne pomeni opravljanja nalog za delodajalca oziroma onemogoča tedenski počitek tudi na te dni. Za presojo je namreč pomembna narava teh sestankov, torej ali je šlo za neke formalne in organizirane sestanke, ki so se jih pripadniki morali udeleževati v določenem času in na določenem kraju, ki so tudi trajali nekaj časa, ali pa je šlo le za neformalno predajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan (ki so bile sicer morda že vsaj splošno v naprej določene in planirane), ki je zahtevalo le golo in kratko informacijo, glede katere pa posamezni pripadnik Slovenske vojske niti ni imel posebnih obveznosti v smislu prisotnosti na določenem mestu, ob točno določenem času itd. Tudi v zvezi z opravili čiščenja (prostorov oziroma orožja itd.), na katere se je tožnik skliceval, ni nepomembno, ali so mu bila ta opravila res odrejena (zapovedana) v smislu opravljanja delovnih nalog, ki bi jih moral opraviti prav na dan predvidenega počitka, ali pa je šlo za opravila, ki jih je prostovoljno opravljal tega dne in mu za ta dan niso bila odrejena kot delovne naloge.
ZPP člen 367a, 367c. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 10.
predlog za dopustitev revizije - vojska - misija - dodatek k plači
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je glede na določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za prisojo dodatka za nevarnost na območju delovanja, dodatka za nevarne naloge in dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
pritožba vložena na nepristojno sodišče - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Tožnik je pritožbo pred iztekom pritožbenega roka vložil pri nepristojnem sodišču, ta pritožba pa je k pristojnemu sodišču prispela po izteku tega roka. Ker vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti nevednosti tožnika, ki ni imel pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, niti njegovi očitni pomoti, je bila pritožba vložena prepozno.
dopuščena revizija - prijava v zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - dvojni status
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici za čas, ko je že bila prijavljena v zavarovanje, priznalo obstoj delovnega razmerja; - ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o plačilu razlike v plači bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00031811
ZJC-B člen 19. ZEN člen 48. ZCes-1 člen 14. ZUreP-1 člen 92. ZPP člen 367, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - obstoječa javna cesta - razlastitev nepremičnine - obseg razlastitve - postopek ugotavljanja - postopek pred geodetsko upravo - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - postopek razlastitve - pravica do izjave - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se obseg razlastitve obstoječe javne ceste po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah (ZJC-B) ugotavlja v geodetskem postopku ali v postopku razlastitve.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Namen 67. člena ZPP ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v prejšnjih tožnikovih sporih ni odločilo v skladu z njegovimi pričakovanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - TUJCI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00031808
ZUS-1 člen 23, 23/1, 36, 36/1, 36/1-2, 79, 79/1. ZTuj-2 člen 76, 78, 78/1, 85. ZUP člen 87, 87/1, 88, 88/1, 88/4, 97/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - vročitev odločbe - osebno vročanje - zavrženje prepozne tožbe - sporna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - datum vročitve - dvom v pravilnost vročitve - ugoditev pritožbi
Ni mogoče z gotovostjo šteti, da je bila odločba o nastanitvi pritožniku (pravilno) vročena 15. 12. 2019. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, po tem, ko bo pritožniku dalo možnost, da se izjavi o novih dokazih toženke, te dokaze izvede in ponovno preveri pravilnost in datum vročitve ter posledično pravočasnost tožbe.
Okoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt. OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja. Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s PUP oziroma z v njem določenimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Biti pa mora skladen s prostorskimi sestavinami v preteklosti sprejetih občinskega dolgo- in srednjeročnega družbenega plana. Že na podlagi te ureditve, ki je specialna v razmerju do določb, ki veljajo za sprejem OPPN po uveljavitvi OPN, je mogoče sklepati, da med OPPN in PUP ni vzpostavljenega hierarhičnega odnosa na način, kot je za OPPN in OPN določen v četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt. Oba prostorska izvedbena akta (PUP in PIN) sta vsak za svoje območje urejanja določala pogoje za gradnjo objektov in je kasnejši PIN, sprejet za določeno območje urejanja, nadomestil na istem območju do tedaj veljavni PUP. Slednji so torej že na podlagi zakona veljali le do sprejema izvedbenega načrta. Tako PUP kot PIN pa so morali biti usklajeni s hierarhično višjima aktoma (dolgo- in srednjeročnim planom občine), medtem ko tak odnos med njimi ni bil, niti ni mogel biti vzpostavljen. Iz zakonske zahteve, da PIN upošteva prostorske sestavine občinski družbenih planov, in na drugi strani iz enake zahteve za OPPN po četrtem odstavku 95. člena ZPNačrt izhaja, da gre za vsebinsko primerljiva prostorska predpisa.