Tožnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Tega, da ima opravljen pravniški državni izpit ni zatrjeval, in tudi ne izkazal. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme pritožbeno sodišče v primeru zamudne sodbe ponovno vrednotiti dejanske okoliščine glede obsega škode, če pritožba teh vprašanj ne odpira in se tožnica v zvezi s temi vprašanji, ki niso bila prerekana, v odgovoru na pritožbo ni opredelila.
Sklep o neizločitvi uradne osebeni ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu akt, saj v izreku vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje upravnega postopka, s tem pa ne izpolnjuje navedenega materialnega pogoja za upravni akt in s tem za izpodbijanje s samostojno tožbo.
Udeleženka je vložila predlog za dopustitev revizije po očetu, ki ni odvetnik, niti zakoniti zastopnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato za vložitev predloga nima ustrezne postulacijske sposobnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede pravice tožencev na znižanje kupnine.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno očita kršitve prvega odstavka 272. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot ter členi 6, 7 in 8 Direktive in z njo povezano sodno prakso SEU. Tako glede četrte kot prve alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot je s stališčem o neizpolnjenosti predpostavk za obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja in z dodajanjem pravno neutemeljenih zahtev v razmerju do potrošnika, ki naj bi morala za njegovo izkazanost posebej še dokazati neugoden vpliv na njun ekonomski, finančni in socialni položaj, ter glede vprašanja nasprotovanja pogodbenega pogoja načelu vestnosti in poštenja (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot) odstopilo od stališča Vrhovnega sodišča v odločbi II Ips 8/2022 (in tudi kasnejših odločbah), ki temelji na sodni praksi SEU v zvezi s pravilno uporabo Direktive.
Gre za pomembno kvalitativno prostorsko razliko v razdalji, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Splošno izraženo stališče stranke, da naj bi imelo sodišče zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem o njej že izoblikovano mnenje, ne daje podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerem stranka gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne nudi podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je peta toženka zaposlena kot strokovna sodelavka na oddelku sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, je ob upoštevanju narave zadeve (izpodbijanje pogodb, sklenjenih med družinskimi člani) tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Posebna ureditev iz 444. člena ZFPPIPP omogoča uveljavljanje terjatve oziroma druge premoženjske pravice izbrisane pravne osebe tudi po njenem prenehanju, vendar le prek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem. Ker tak stečajni postopek ni bil začet, tožeča stranka pa zaradi prenehanja nima več sposobnosti biti stranka, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.
Predlog se zavrne.
Predlog za revizijo je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor so nasprotni udeležencu poslali svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku. Drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Nasprotni udeleženci so vlogo vložili sami, pri tem pa niso izkazali (niti navedli), da imajo opravljen pravniški državni izpit. Njihov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. Drugače je, ko je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi in gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili materialnopravno naravo primarnega zahtevka iz nasprotne tožbe, s katero tožnica po nasprotni tožbi uveljavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis neprave (zasebne) stvarne služnosti, in sicer na podlagi imetništva t. i. pravice v pričakovanju in
- Ali velja časovna omejenost (zasebne) neprave stvarne služnosti, katere imetnik je pravna oseba, na 30 let, skladno s prvim odstavkom 226. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 227. člena SPZ.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.