predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - poprava krivic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno stališče sodišč, da se pokojninska doba, ki je bila tožniku priznana na podlagi Zakona o popravi krivic (ZPKri), upošteva kot pokojninska doba brez dokupa,
- ali je pravilno stališče sodišč, da je toženka dolžna pri odmeri pokojnine tožniku upoštevati tretji odstavek 6. člena ZPKri.
konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo - delna ničnost pogodbe
Pri razlagi konkurenčnih klavzul Vrhovno sodišče sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar pa smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 11. člen ZDR, ne pomeni, da se ta pravila neposredno uporabljajo, temveč da jih je treba razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava. Ker je tožnik (kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi) kot član uprave - delavski direktor pri opravljanju svoje funkcije pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZDR, čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v določbi drugega odstavka 38. člena ZDR izrecno ni zajeto. Dogovor, po katerem bi konkurenčna klavzula tožnika zavezovala ves čas, toženko pa le, če bi tožnik izkazal, da si je prizadeval pridobiti zaslužek, primerljiv prejšnjemu, pa mu je bilo to zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule onemogočeno, je v nasprotju z načelom ekvivalence, ki je temeljno načelo pogodbenega prava (prav zaradi kršitve tega načela je Ustavno sodišče razveljavilo peti in šesti odstavek 7. člena ZDR/90), pa tudi nesmiselna, saj predpostavlja, da bi bil tožnik do nadomestila upravičen le, če bi iskal zaposlitev (oziroma izkazal možnost zaposlitve) pri delodajalcih, pri katerih bi že vnaprej vedel, da se zaradi konkurenčne klavzule ne more zaposliti. V pogodbi določena obveznost tožnika je v tem delu tudi v nasprotju z določbo 39. člena ZDR, iz katerega izhaja, da denarno nadomestilo pripada pogodbi zvesti stranki, pri čemer se posebno prizadevanje niti za zaposlitev niti za pridobitev primerljivega zaslužka ne zahteva. Nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se delavec po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjen čas vzdrži opravljanja konkurenčne zaposlitve oziroma dejavnosti. Delavcu to nadomestilo pripada, ne da bi mu bilo treba dokazovati, kaj vse mu je konkurenčna klavzula onemogočila. Zaradi neustreznosti določila, da je toženka dolžna plačati denarno nadomestilo le, če bo tožnik izkazal prizadevanje za pridobitev primerljivega zaslužka, pa mu bo to onemogočeno zaradi konkurenčne klavzule, ni nična celotna konkurenčna klavzula. Veljavni in zavezujoči sta tako določbi o omejitvah, ki jih mora tožnik po prenehanju delovnega razmerja spoštovati zaradi konkurenčne klavzule, kakor tudi določba o obveznosti plačila denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, vendar brez navedene nedopustne določbe.
predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva o umiku predloga
Toženka ni plačala dolžne sodne takse za predlog za dopustitev revizije ob vložitvi predloga. Te sodne takse ni plačala niti v roku, postavljenem v plačilnem nalogu, prav tako pa v tem roku ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo te sodne takse. Vrhovno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je toženka predlog za dopustitev revizije umaknila.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Namen pravnega sredstva iz 357.a člena ZPP je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; ta pravica je lahko kršena, če sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko oziroma moralo storiti. Pritožba toženke navedeni zakonski okvir popolnoma zgreši. Toženka namreč sploh ne nasprotuje nosilnemu razlogu sodišča druge stopnje za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina za nesrečo pri delu - soprispevek - višina denarne odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini soprispevka tožnika in o višini prisojene odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Nepristranskost sojenja lahko stranka v konkretni zadevi doseže s predlogom za izločitev razpravljajočega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
ZPP člen 286, 337, 367a, 367a/1. ZIZ člen 10, 10/1, 20a, 20a/3, 20a/5.
dopuščena revizija - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - predčasna zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje zapadlosti terjatve - izjava o odstopu - vročitev - priporočena poštna pošiljka
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje pri presoji vprašanja, ali je upnik izkazal predčasno zapadlost terjatve, pravilno uporabilo 20.a člen ZIZ, - ali bi višje sodišče moralo upoštevati upnikove trditve in dokazne predloge iz dopolnitve upnikove pritožbe z dne 11. 9. 2019 glede na določila 337. člena ZPP in 286. člena ZPP, - ali je obstajala zadostna trditvena podlaga na strani dolžnika glede neizkazane predčasne zapadlosti upnikove terjatve v smislu 20.a člena ZIZ oziroma ali drži, da ta trditvena podlaga sploh ni bila potrebna, ker lahko sodišče vsa dejstva v tej zadevi raziskuje po uradni dolžnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je (veljavno) nastala in je zakonito sklenjena sodna poravnava, ki ne izpolnjuje obličnostnih in drugih zakonskih pogojev iz določila člena 307 ZPP, zlasti glede katere ni izkazan podpis nobene izmed pravdnih strank na zapisniku o sklenitvi dogovora o sodni poravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR
VS00034315
ZPP člen 19, 23. ZZ člen 36, 36/2, 42. ZDSS-1 člen 1, 5, 5/1, 5/1-č. ZJU člen 22, 65.
predstojnik - imenovanje - sklep o imenovanju - pravice neizbranega kandidata - tožba na razveljavitev - statut - stvarna pristojnost delovnega sodišča - individualni delovni spor - zavrnitev pritožbe
V skladu z 41. členom Statuta tožene stranke predstojnike imenuje in razrešuje generalni direktor UKC. Ker generalni direktor tožene stranke ni organ republike, občine ali mesta, bi torej bilo na podlagi 36. člena v zvezi z 42. členom ZZ za spor v zvezi z izbiro predstojnika kliničnega oddelka (če bi ta bil strokovni vodja, vendar ni) v vsakem primeru pristojno Delovno sodišče in ne Upravno sodišče. V obravnavanem primeru gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za odločanje o katerem je v skladu s č) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00034320
ZUP člen 180, 225, 225/5. ZUS-1 člen 1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - ni upravni akt - neizkazan pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa
Predlagatelj si tudi ob uspehu z revizijo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek) ne more pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želel predlagatelj doseči v tem revizijskem postopku.
URS člen 25, 49. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPDI člen 21.
predlog za dopustitev revizije - pravniški državni izpit (PDI) - opravljanje pravniškega državnega izpita - negativna ocena - ocena strokovne komisije - ocenjevanje - strokovna usposobljenost kandidata - strokovno opravilo - izpodbijani akt ni upravni akt - svoboda dela - ni pravnega interesa - izpodbijani akt ne posega v tožnikove pravice - zavrženje predloga
Presoja strokovne ocene oziroma strokovnega opravila nima narave upravnega odločanja in kot taka po vsebini ne more biti predmet odločanja v upravnem sporu. Sprejeta ocena o pisnem delu PDI ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker jo je državni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posledično tudi ni stvar upravnega spora, zato ne more imeti sodnega varstva, niti zadržanega ne. Ker sta 2. in 3. točka izreka izpodbijane odločitve le z ZPDI predpisani posledici sprejete ocene, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je ta del po vsebini odločba. Nezmožnost opravljanja poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico iz 49. člena Ustave RS, saj je konkretni poklic dostopen za vse pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 23, 23/1. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24-3. URS člen 22, 158. ZKme-1 člen 53, 54, 54/1, 56, 56/4. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 1, 1/1, 3, 3-2, 52, 121, 121/12.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpisi - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - upravičeni vlagatelj - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - upravičenec do nepovratnih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba projekta - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na status vlagatelja/upravičenca. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev. Ta odločba pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju tudi z institutom pravnomočnosti, katerega pomen poudarja Ustava RS v 158. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR
VS00034956
ZGD-1 člen 75, 75/5, 75/7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sklep o izbrisu iz sodnega registra - presoja zakonitosti odločitve - postopek do izdaje odločbe - dokončni upravni akt - sklep o obstoju izbrisnega razloga - obseg sodnega preizkusa - procesna kršitev - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00034303
URS člen 22. ZIN člen 3, 3/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/5, 5/7, 5/9, 19, 19/2. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 75, 75/2, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3.
dopuščena revizija - inšpekcijski postopek - poseben ugotovitveni postopek - zaposlovanje na črno - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - glavna obravnava v upravnem sporu - ustna obravnava v upravnem postopku - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave - dokazni postopek - zaslišanje priče - sodelovanje stranke v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranki v upravnem postopku ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju priče s postavljanjem vprašanj, izpodbijana odločba pa temelji na taki izpovedi, je sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in odpraviti navedeno kršitev postopka.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 142, 229, 260, 260-9. ZS člen 113a.
stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - tožba v upravnem sporu - status tožnika v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES)
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaja tožnika v upravnem sporu pritožniku tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Pritožnik ima v upravnem postopku na razpolago možnost zahtevati udeležbo, oziroma ima na voljo izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku.
ZUS-1 člen 25, 25/5, 28, 28/4, 39, 39/4, 82, 82/2. ZUP člen 222, 222/4.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - molk organa - tožba zaradi molka upravnih organov obeh stopenj - izdaja odločbe - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe - stroški postopka
Naknadni poziv prvostopenjskega organa z dne 24. 10. 2019 in tožničin odziv nanj z vlogo z dne 29. 10. 2019 ne vplivata na tek roka iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 za odločitev o tožničini pritožbi zaradi molka organa. Vsako dopolnjevanje vloge še ne pomeni, da ta ob vložitvi ni bila formalno popolna v smislu 66. in 67. člena ZUP. V obravnavani zadevi je tako bistveno, da je tožnica pritožbo zaradi molka organa vložila po roku, predpisanem za odločitev drugostopenjskega organa o tožničini pritožbi zaradi molka organa, ki tudi na novo zahtevo ni izdal odločbe v nadaljnjih sedmih dneh in da je organ prve stopnje o tožničini vlogi odločil po izdaji odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00034318
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3. ZVojI člen 87. ZPP člen 81, 81/1, 96, 100, 100/1 343, 346.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija za pritožbo - obseg pooblastila odvetniku - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - smrt pooblastitelja - zavrnitev pritožbe - neprenosljiva osebna pravica
Za potrebe upravnega spora je treba določbo prvega odstavka 100. člena ZPP razlagati tako, da je tožba v upravnem sporu (nadaljnje) dejanje pooblaščenca, ki ga je mogoče opraviti tudi na podlagi predhodno podanega pooblastila, čeprav je pooblastitelj, ki je bil stranka v upravnem postopku, pred vložitvijo tožbe umrl. Pri tem pa je pomembno, da iz pooblastila izhaja, da vključuje (tudi) vložitev tožbe v upravnem sporu. Pooblastilo, ki ga je pokojni tožnik v tem primeru dal svojemu pooblaščencu (odvetniku), je splošno pooblastilo za zastopanje pred državnimi organi in sodišči, zato vključuje tudi pooblastilo, da pooblaščenec poleg pravnih sredstev v upravnem postopku vloži tudi tožbo za uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu. Tako pooblastilo pa velja do preklica s strani dedičev, kot to določa citirana določba 100. člena ZPP. Pooblaščenec je torej na podlagi te zakonske določbe in glede na razmerje njene veljave v upravnem sporu na podlagi 22. člena ZUS-1 upravičen vložiti tožbo v upravnem sporu, enako pa velja tudi za pritožbo, saj navedeno pooblastilo iz 100. člena ZPP učinkuje do pravnomočnosti izpodbijanega upravnega akta, ki pa nastopi šele po koncu (morebitnega) pritožbenega postopka v upravnem sporu. Ker gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče prve stopnje ni moglo šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, ki bi jo nadalje zastopal na podlagi sicer veljavnega pooblastila, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
ZPP člen 367a, 367b, 367c, 367c/1, 374, 374/2, 377, 377/1. ZUS-1 člen 76, 83, 83/2, 83/2-2, 89.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - predhodna dopustitev revizije - dovoljenost revizije - revizija, vložena brez predloga za njeno dopustitev - nedopuščena revizija - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrnitev pritožbe
Za odločitev o pritožbi ni bistveno, ali je vložena revizija izpolnjevala zakonske zahteve glede vsebine predloga za dopustitev revizije, saj se Upravno sodišče v to ni moglo spuščati. Dejanske okoliščine zadeve in dejstvo, da sta od začetka uporabe ZPP-E pretekli več kot dve leti, nasprotujejo tudi temu, da bi se obravnavana vložitev revizije obravnavala kot goli lapsus pritožnice, in kažejo na njeno nezadostno skrbnost pri preverjanju pogojev zanjo.