dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odmera davka - dohodek iz premoženja - tuja družinska fundacija - dohodnina - pravni posel - pravna kvalifikacija
Za odmero davka na podlagi ZDoh-2 ne zadošča ugotovitev, da dohodek iz premoženja tuje družinske fundacije po tem zakonu ni neobdavčen dohodek. Presoja Upravnega sodišča v nasprotju z navedenim pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za odločitev v zadevi podana pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju navedena s kratico AKOS), ki odloča v upravnem postopku, ali pa je podana pristojnost sodnega odločanja (sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - časovna omejitev - pravočasnost izreka o nepristojnosti - zavrženje predloga
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, sme sprožiti spor o pristojnosti samo znotraj časovnega mejnika iz prvega oziroma drugega odstavka 22. člena ZPP, tj. do razpisa glavne obravnave oziroma ob predhodnem preizkusu tožbe.
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Celju predlog za odločitev v sporu o pristojnosti vložilo po vročitvi tožbe toženi stranki in po prejemu odgovora na tožbo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena ZPP sprožilo kompetenčni spor prepozno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - enoosebna d.o.o. - zdravstveno stanje zakonitega zastopnika stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v svoji novejši praksi slabo zdravstveno stanje upoštevalo kot okoliščino, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti. Pri tem pa je upoštevalo še druge okoliščine: ali bo stranko treba zaslišati; starost stranke; možnosti strankinega prihoda na sodišče. Predlagatelj je enoosebna d. o. o. Njegov edini zakoniti zastopnik je istočasno tudi edini družbenik. Predlagatelj v postopku nima pooblaščenca. Razpis naroka za glavno obravnavo, ki bi upošteval tako resno zdravstveno stanje zakonitega zastopnika predlagatelja kot tudi trajanje potovanja do sodišča v Kopru, bi za slednje, v primerjavi s sodiščem v Mariboru, pomenilo nesorazmerno organizacijsko breme.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ima kupka, v korist katere je bila izdana odločba upravne enote, kot kmet mejaš prednost pri nakupu nepremičnin, ki se prodajajo po ponudbi prodajalke, iz razloga, ker je navedena kmet mejaš pri dveh sklopih nepremičnin, ki se prodajajo, v primerjavi s tožnikom, ki je kmet mejaš le pri enem sklopu nepremičnin, tudi upoštevaje, da je prodajalka, ko je podala ponudbo, navedla, da se vse nepremičnine prodajajo kot celota ter da je prodajalka kot kupca izbrala tožnika?
odjava vozila - zavezanec za plačilo dajatve - evidenca registriranih vozil - sprememba lastnika motornega vozila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali mora upravni organ v postopku odmere dajatve za odjavljeno motorno vozilo na podlagi določb ZDajMV kot zavezanca za plačilo te dajatve šteti lastnika motornega vozila, ki je skladno z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1 kot tak vpisan v uradni evidenci registriranih motornih vozil, ali pa je dolžan ugotavljati, kdo je lastnik motornega vozila, za katerega se plačuje dajatev za odjavljeno motorno vozilo, ob upoštevanju stvarnopravnih pravil o pridobitvi oziroma prenosu lastninske pravice na premični stvari (60. člen SPZ)?
Ob vložitvi predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (105.a člen ZPP).
upravni spor - vezanost sodišča na tožbeni predlog - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - sprememba tožbenega predloga - poziv - formalna in vsebinska pomanjkljivost tožbe
Tudi Ustavno sodišče je že poudarilo, da če tožnik s tožbenim predlogom zahteva zgolj odpravo izpodbijanega upravnega akta in ne gre za primer iz drugega odstavka 64. člena ZUS-1, kjer zakon to izrecno dopušča, sodišče na podlagi izpodbojne tožbe ne sme izdati ugotovitvene sodbe, saj upravni akt presoja v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1). Zato ni mogoče šteti, da bi pritožnica zgolj zaradi v tožbi zatrjevane nezakonitosti izpodbijane upravne odločbe, ki lahko utemeljuje tako ugotovitveno kot tudi izpodbojno tožbo, ob sicer jasno oblikovanem izpodbojnem predlogu, hkrati postavila tudi tožbeni predlog na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane upravne odločbe.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni argumenti, da bi moralo Upravno sodišče pritožnico pozvati k spremembi tožbenega predloga. Ustaljena in enotna sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da sodišče tožnike poziva le na odpravo formalnih pomanjkljivosti tožbe v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, ni pa jih dolžno pozivati na spremembe tožbenih predlogov oziroma zahtevkov ali jih opozarjati na to, da naj za možnost uspeha v upravnem sporu predlagajo oziroma zahtevajo nekaj drugega od tistega, kar vsebuje njihova prvotna tožba.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na pristojno sodišče nesorazmerno obremnjujoče.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - poseg v spolno nedotakljivost - znaki kaznivega dejanja
Spolna sla, ki običajno motivira storilce kaznivega dejanja po 173. členu KZ-1, je neodvisna od njihove spolne aktivnosti. Gre namreč za poželenje ali usmerjenost k spolnosti, ki pri spolno neaktivnem posamezniku nujno ne zamre in ga lahko zato, enako kot spolno aktivnega posameznika, vodi v storitev navedenega kaznivega dejanja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089075
ZMZ-1 člen 20, 24, 24/1, 24/1-3, 28, 52.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - strah pred preganjanjem - resna škoda - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
Sodišče je navedene razloge štelo za razloge osebne in ekonomske narave. Pritrdilo je toženki, da jih ni mogoče povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja iz drugega odstavka 20. člena ZMZ-1, da težav niso povzročili država ali drugi v ZMZ-1 določeni akterji, niti da pritožnik ni izkazal resne škode, saj ta ne sme biti posledica pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Pritožnik tudi ni navedel nobene take osebne okoliščine, na podlagi katere bi toženka lahko zaključila, da njegova izvorna država zanj ni varna.
Pritožnik se z navedeno presojo sicer ne strinja, vendar za to v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih vsebinskih argumentov. Na ta način v pritožbenem postopku, katerega namen ni ponovno odločanje o tožbi, ne more izpodbiti opravljene presoje, da je v postopku navajal le dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, in da prihaja iz varne izvorne države.
Nekaznovanost zaradi kaznivih dejanj ne predstavlja posebne olajševalne okoliščine, ki bi bila po kvaliteti takšne narave, da bi obtoženčevo dejanje delala posebej lahko. Gre namreč za običajno olajševalno okoliščino, ki se lahko upošteva v okviru splošnih pravil za odmero kazni (drugi odstavek 49. člena KZ-1), ne more pa nekaznovanost, ki se pričakuje od vsakogar, utemeljiti milejšega sankcioniranja pod zakonsko predpisano mejo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089073
ZUS-1 člen 74, 74/1, 76.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - ponavljanje tožbenih navedb - celovita dokazna ocena - pritožbene novote
Vrhovno sodišče ni nadaljnja (tretja) instanca, ki bi ponovno preverjala pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožnik nasprotuje le s ponavljanjem že podanih argumentov in navajanjem dejstev, ki jih je kot neutemeljene oziroma nedokazane zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno ponavljanje trditev, ki jih je pritožnik podal že v tožbi (glede nasilnega odnosa hrvaških policistov, prevoza do železniške postaje in poskusa vrnitve v Republiko Hrvaško), zato ne more biti uspešno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00089065
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/3, 10/3-a, 40, 40/2, 40/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - sodna praksa SEU
Presoja dopustnosti naknadne prošnje za priznanje mednarodne zaščite se opravi v dveh fazah, in sicer je najprej predmet predhodne obravnave vprašanje, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oz. je prosilec navedel take nove elemente ali ugotovitve v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje, da bi bil upravičen do mednarodne zaščite na podlagi Direktive 2011/95/EU (člen 40 (2)). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve, pa se v skladu s členom 40 (3) Direktive 2013/32/EU preveri, ali ti novi elementi in ugotovitve znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje, zahtevane za upravičenost do tega statusa. To preverjanje se izvede v skladu s členom 10(3)(a) Direktive 2013/32/EU in členom 4 Direktive 2011/95/EU, ki pristojnemu organu nalaga, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente njegove naknadne prošnje za mednarodno zaščito. Če sta oba pogoja za dopustnost izpolnjena, se obravnavanje prošnje nadaljuje po vsebini v skladu s poglavjem II Direktive 2013/32/EU.
Iz navedenega izhaja, da je zavrženje ponovne prošnje izjema od pravila, da mora biti vsaka prošnja za mednarodno zaščito predmet vsebinske obravnave v zvezi z izpolnjevanji pogojev za to zaščito. Pristojni organ in posledično tudi sodišče jo zato lahko opredelita kot nedopustno samo po opravljeni (zahtevani) vsebinski presoji izpolnjenosti obeh navedenih pogojev za nedopustnost prošnje, pri tem pa upoštevati razlage Sodišča EU, kdaj novi elementi ali ugotovitve pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za status mednarodne zaščite.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristanskost - zapuščinski postopek - dedič - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja v tem zapuščinskem postopku sodnica na sodišču, ki je sicer pristojno za obravnavo zadeve, je enega najbolj tipičnih in torej očitnih razlogov, ki spodmikajo videz nepristranskosti sodišča. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje o tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Domžalah.