tatvina - premična stvar - sredstva na bančnem računu - prilastitev - direktni naklep
Razpon mogočega jezikovnega pomena zakonskega znaka odvzema premične tuje stvari je torej začrtan, na enem koncu spektra, z odvzemom telesne in obvladljive samostojne stvari, ki ni v lasti storilca in ki ni nepremičnina (15. in 18. člen SPZ), na drugem koncu pa z neupravičenim razpolaganjem s pridobljeno ali zbrano energijo za svetlobo, toploto itd. (šesti odstavek 99. člena KZ-1). Razlaga, po kateri je kot odvzem tuje premične stvari treba razumeti tudi neupravičeno razpolaganje s tujim premoženjem v obliki sredstev, vpisanih (deponiranih) pri banki v dobro imetnika računa (kar za deponenta pomeni prikrajšanje pri razpolaganju s premoženjskimi pravicami v razmerju do banke), je nedvomno v mejah možnega jezikovnega pomena besedila prvega odstavka 204. člena KZ-1. Stališče, na katerega se Vrhovno sodišče v tej sodbi opira, je bilo v času storitve kaznivega dejanja že predvidljivo in, s pomočjo ustaljenih razlagalnih metod, dopuščenih v kaznovalnem pravu, dostopno vsem naslovnikom.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - novi dokazi - nova dejstva - načelo nevračanja
Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji sodišča prve stopnje ne nasprotuje.
Iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi prišlo do kršitev načela nevračanja, saj je bil pritožniku zagotovljen dostop do postopka odločanja o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka o mednarodni zaščiti, v katerem pa ni izpolnil bremena, ki mu ga ZMZ-1 nalaga v prvem odstavku 65. člena, to je predložitve dokazov oziroma navedb novih dejstev, s katerimi bi opravičil nov postopek. Da tudi z vidika določb ZMZ-1 o pogojih za podelitev statusa mednarodne zaščite ni ovir za prosilčevo vrnitev v izvorno državo zaradi strahu pred preganjanjem ali resno škodo, je bil predmet postopka priznanja mednarodne zaščite, v katerem je toženka pritožnikovo prošnjo zavrnila s pravnomočno odločbo z dne 28. 6. 2024.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 52, 52-1, 52-2. ZUS-1 člen 52.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - nedovoljene tožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
Razlogi, ki so ekonomske narave (premajhen zaslužek, možnost nadaljnjega poklicnega usposabljanja), niso razlogi, zaradi katerih bi bil prosilec upravičen do mednarodne zaščite.
Tožbene navedbe o protestih, ki jih je Upravno sodišče dobesedno povzelo v 5. in 12. točki obrazložitve, niso bile upoštevane zato, ker pomenijo nedovoljene tožbene novote (52. člen ZUS-1). Razloge za takšno oceno, ki jim pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje, je navedlo v 12. točki obrazložitve in jih je mogoče preizkusiti, zato se kot neutemeljen izkaže tudi očitek o neobrazloženosti sodbe v tem delu.
Pritožbene navedbe o trenutnem in bodočem zaposlitvenem statusu pritožnika predstavljajo pritožbeno novoto. Zamudo pri pritožbenem uveljavljanju teh okoliščin utemeljuje le z navedbo, da zanje v času glavne obravnave ni vedel, ta pa ne omogoča preizkusa z vidika pogoja nekrivde, zato jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo.
abstrakten splošni akt - poseg v pravni položaj - oblastveni posamični akt - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 22. 4. 2024 vsebuje splošno in abstraktno normo, ki se nanaša na nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število prihodnjih primerov. Ta norma ne vpliva neposredno na pravni položaj posamezne osebe, temveč predpostavlja nadaljnje delovanje župana (z odločitvijo, da se določen predlog ne bo uvrstil na sejo in posredovanjem obvestila predlagatelju) v nadaljnjih posamičnih in konkretnih primerih. Zato ima naravo splošnega akta, ki ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj je predmet sodne presoje po 4. členu ZUS-1 lahko le posamični oblastveni akt ali dejanje, ki neposredno učinkuje v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe, seveda če so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke.
ZUS-1 člen 2, 36/1, 36/1-4. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36.
Sodni svet - komisija za etiko in integriteto - upravni spor - načelno mnenje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - disciplinska kršitev
Sodno varstvo v upravnem sporu neposredno pred Vrhovnim sodiščem na podlagi 36. člen ZSSve je namenjeno izključno izpodbijanju odločb in sklepov Sodnega sveta, ne pa na tej zakonski podlagi tudi izpodbijanju aktov Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu Republike Slovenije (KEI). Zato Vrhovno sodišče o izpodbijanem načelnem mnenju na podlagi 36. člena ZSSve ni pristojno odločati.
To, da je v izpodbijanem načelnem mnenju KEI mogoče prepoznati, da je bila podlaga za sprejem mnenja ravnanje tožnika, nikakor ne zadošča za sklep, da gre za oblastveni, posamični akt, s katerim je bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Sprejeta načelna mnenja KEI imajo tako kot priporočila, smernice KEI ter pravila etičnega kodeksa le preventivno in priporočilno vlogo. Drugače pa je z odločbami o disciplinskih kršitvah, zoper katere je sodniku vselej zagotovljeno sodno varstvo.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Pri presoji nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki naj bi grozilo prosilcu v primeru predaje v drugo državo članico, je treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel prosilec ob oziroma po predaji v odgovorno državo članico, ne pa položaja, v katerem je bil, ko je prvič stopil na ozemlje te države članice. Taka je tudi razlaga Sodišča Evropske unije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00084851
URS člen 22, 26. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
odškodninska odgovornost države - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - izvedenec finančno ekonomske stroke - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - protipravno ravnanje sodišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
razveljavitev plačilnega naloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije
Taksna obveznost zaradi zakonske oprostitve za toženko ob vložitvi predloga za dopustitev revizije dne 25. 11. 2024 ni nastala. Vrhovno sodišče je zato ugovoru ugodilo in plačilni nalog II DoR 19/2025 z dne 20. 1. 2025 razveljavilo.
ZDDV-1 člen 23, 48, 76. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 42, 141, 197.
predlog za dopustitev revizije - tristranski posli - dobavitelj - pravo EU - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se lahko v verigi tristranskih poslov dobavitelj (drugi v verigi) blaga, ki je bilo z enim prevozom dobavljeno (tj. dano na razpolago oziroma v last) kupčevemu kupcu (in ne tretjemu v verigi), lahko sklicuje na administrativno poenostavitev za tristranske posle iz četrtega odstavka 23. člena ter 48. in 76. člena ZDDV-1 oziroma iz 42., 141. in 197. člena Direktive o DDV?
Nebistveno za kazensko odgovornost obsojenke kot napeljevalke je dejstvo, da obdolženec ni bil pravnomočno obsojen, ker napeljevalec po prvem odstavku 40. člena KZ-1 odgovarja v mejah svojega naklepa. V drugem odstavku 37. člena KZ-1 je določeno, da kdor drugega naklepoma napelje k storitvi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen, se kaznuje kakor za poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo poskusa storitve kaznivega dejanja.
Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.
Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.
Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).
Posredna navezna okoliščina napotuje na smiselno uporabo pravila iz 58. člena ZPP, ki ureja pristojnost v sporih o letalu in ladji. Za te spore je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisano letalo. Register zrakoplovov vodi Javna agencija za civilno letalstvo (22. člen ZLet), ki ima sedež v Ljubljani.
ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - rok za predajo prosilca
Po drugem odstavku 29. člena Uredbe Dublin III je v primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina - dobiček iz kapitala - prodaja nepremičnine - oprostitev plačila dohodnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali situacija, ko je posameznik edini lastnik dvostanovanjske hiše, ta pa je po nakupu etažirana, izključuje uporabo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 o oprostitvi dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, saj je treba zaradi etažiranja šteti, da gre z vidika davčnega prava za dve ločeni nepremičnini?
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laičen predlog - laična vloga - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal.
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.
Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.
Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.