Udeleženka je predlog za dopustitev revizije vložila sama in ob tem ni zatrjevala ali izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.

Predlog se zavrne.

• Revizija se dopusti glede vprašanj,

  (1) ali se je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi vsebinsko v zadostni meri opredelilo do toženkine pritožbe;

  in (2) ali je dopustno samostojno razpolaganje preživelega zunajzakonskega partnerja s skupnimi denarnimi sredstvi, ki se nahajajo na računu umrlega partnerja, oziroma ali je v tem primeru mogoče uspešno zahtevati vrnitev celote teh denarnih sredstev v zapuščino.

Tožnik konkretno izpostavlja dva sodnika pristojnega sodišča, izraža nestrinjanje z njunim delom in preteklima odločitvama. Preostanek tožnikovega predloga je le posplošena kritika, pospremljena z nezadovoljstvom in skepso pravilnosti ter nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča. Konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike pristojnega sodišča, kot enega največjih sodišč v državi, tožnik ne ponudi.

Dejstvo, da ena izmed strank (konkretno predlagateljica v nepravdnem postopku) opravlja funkcijo sodnice na sodečem sodišču, predstavlja drug tehten razlog, ki utemeljuje uporabo instituta delegacije pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

Glede na določbe ZON, ki opredeljujejo vlogo ZRSVN in drugih upravljavcev zavarovanih območij, je sodelovanje upravljavcev zavarovanih območij sicer potrebno pri vsakem posegu v tako območje, oblika in obseg tega sodelovanja pa sta odvisna od narave in teže posega. Nenazadnje ZON ureja tudi kdaj, v katerih postopkih in pod kakšnimi pogoji se presoja sprejemljivost posegov v naravo (33.a člena). ZON pa v 118. členu izrecno določa, da interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih zastopa ZRSVN. To pomeni, da ne glede na naravo in težo posega, predvidenega s projektom, ta sam po sebi ne terja projektnega sodelovanja ZRSVN na Javnem razpisu za sofinanciranje projekta, ki vključuje tak poseg.

Ni dvoma, da je območje Natura 2000 po ZON posebno varstveno območje (33. člen). Ta območja določi Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, določi pa tudi varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot. Ohranjanje posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, kamor se uvrščajo načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja dobrin. Tako je vlada sprejela že omenjeno Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki med drugim določa varstvene cilje Natura območij in pravila ravnanja za doseganje teh ciljev; v tem okviru pa predvideva tudi presojo sprejemljivosti posegov v naravo, oziroma določa, kdaj te presoje ni treba opraviti. V skladu s to uredbo je sprejela tudi Program upravljanja območij Natura 2000 (drugi odstavek 33. člena), s katerimi je določila ukrepe za doseganje varstvenih ciljev.

Iz nobenega od teh predpisov torej ne izhaja zahteva, da lahko poseg v območje Natura 2000 izvaja le ZRSVN. To samo po sebi ne izhaja niti iz položaja upravljavca zavarovanega območja niti iz nalog ZRSVN, ki jih toženka navaja v zvezi z območji Natura 2000 (nadzor in usmerjanje izvajanja varstvenih ukrepov ter sodelovanje pri pripravi in izvajanju upravljavskih načrtov). Tudi sicer varstvenih ukrepov ne izvajajo le upravljavci zavarovanih območij, nedvomno so med temi vsaj lastniki zemljišč na zavarovanem območju in občinske javne službe. Zato pogojevanja sodelovanja tega zavoda pri projektih, ki se nanašajo na zavarovana območja, ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da bi bil projekt brez projektnega sodelovanja ZRSVN nezakonit.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je šlo v okoliščinah obravnavane zadeve za zlorabo agencijskega dela, zaradi česar se druga toženka od začetka tožnikove napotitve šteje za njegovega dejanskega delodajalca.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnica v zvezi z zahtevkom za plačilo nadurnega dela zadostila pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu.

Zgolj predvidevanje, da bo v sporu predlagan določen dokaz (npr. zaslišanje zdravnika, ki za sodišče izvaja storitve s področja medicine dela), glede katerega v tožbi tudi ni nobenih trditev, ne more biti razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanja "Matemček", ki je potekalo 26. 11. 2022, "Razvedrilna matematika", ki je potekalo 25. 2. 2023 ter "Logična pošast", ki je potekalo 20. 5. 2023, izpolnjujejo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.