poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - zakoniti zastopnik - stečajni upravitelj - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prvi toženec je v osebnem stečaju. Z začeetkom postopka osebnega stečaja pa je poslovna sposobnost stečajnega dožnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Iz izpodbijane pravnomočne sodbe kot tudi iz podatkov spisa, s katerimi Vrhovno sodišče razpolaga, izhaja, da prvega toženca ves čas zastopa stečajna upraviteljica kot njegova zakonita zastopnica: s tem postopkom je torej že seznanjena in je tako imela možnost v njegovem imenu vložiti predlog za dopustitev revizije ali pa sama pooblastiti odvetnika. Zato je ob povedanem Vrhovno sodišče ni pozivalo k odobritvi vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben prvi toženec po odvetniku.
Samostojna pravdna dejanja procesno nesposobnega prvega toženca torej ne učinkujejo; predlog je vložil kot nekdo, ki te pravice nima, pa čeprav po odvetniku. Pri tem ni pomembno, da je sodišče druge stopnje sprejelo materialnopravno in procesnopravno nepravilno stališče, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki ne spada v njegovo premoženjsko sfero in da naj bi zato bil poslovno in procesno usposobljen ter tako sposoben sam opravljati procesna dejanja, med drugim tudi pooblastiti odvetnika za vložitev predloga za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - restriktivna razlaga - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Vrhovno sodišče je tožencu že v prejšnjih dveh sklepih pojasnilo, da zgolj nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. To je toženec tudi storil in je bil njegov predlog zavrnjen. Ta odločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru pa ne more vzbuditi objektivnega dvoma v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085828
ZPP člen 351, 351/2, 339/2, 339/2-8, 399. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
V zadevi je presojana pravilnost procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ki je ob upoštevanju novejše sodne prakse pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njeno korist.
V času izdaje prvostopenjske sodbe je bila ustaljena sodna praksa sodišč, tudi Vrhovnega, drugačna. Revidentka se v odgovoru na pritožbo do stališč, izoblikovanih v kasneje oblikovani sodni praksi, ni mogla izreči. Pritožbeno sodišče pa ji tega tudi ni omogočilo v pritožbenem postopku z uporabo ene od možnosti, ki jih ponuja drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku. Odločitev o pritožbi je vseeno utemeljilo s stališči novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je sledilo stališčem Sodišča EU o razlagi Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj. Pri tem je vprašanje, ali je bila ustrezno opravljena pojasnilna dolžnost banke, ključnega pomena za presojo nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja.
Zakon o sodnem svetu (2017) člen 30, 36. ZS člen 28.
imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - izločitev člana Sodnega sveta - videz nepristranskosti - kriteriji za izbiro - zakonitost postopka izbire - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - diskrecijska pravica
Ne drži navedba stranke z interesom, da bi morala tožnica poleg izpodbijane odločbe nujno izpodbijati tudi odločbo o imenovanju druge kandidatke na sodniško mesto višjega sodnika, četudi sta bili obe odločbi izdani na podlagi istega razpisa za dve prosti sodniški mesti. Iz 36. člena ZSSve, ki predstavlja osnovni okvir spora, in tudi iz drugih za odločitev relevantnih določb ne izhaja zahteva po izpodbijanju celotnega razpisnega postopka. Da je treba izpodbijati obe odločbi, ni mogoče izpeljati niti iz pravnega pouka v obvestilu o neizbiri, da je zoper odločbi dopusten upravni spor. Tožnica je kot neizbrani kandidat svoje sodno varstvo dopustno omejila na izpodbijanje le ene odločbe, medtem ko je druga odločba postala dokončna in pravnomočna.
Predmet tovrstnih sporov ni preverjanje, ali je vlagatelj tožbe po katerem od kriterijev ali po vseh kriterijih iz 28. člena ZSS uspešnejši od izbranega kandidata. Prav tako diskrecijska presoja Sodnega sveta ne more biti predmet preverjanja v dokaznem postopku pred sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zdravstveno stanje stranke v postopku - oddaljenost bivališča in zdravstveno stanje pravdne stranke in priče - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče iz podatkov spisa ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani tožbo tožnice zavrglo, ker je šlo za že pravnomočno razsojeno stvar. To posledično pomeni, da do morebitne združitve teh dveh postopkov, kar bi v skladu s sodno prakso sicer lahko predstavljalo enega od razlogov za prenos pristojnosti, sploh ne more več priti. Iz predloga za delegacijo kot potencialno relevantni ostanejo le še razlogi v zvezi z zdravstvenim stanjem tožnice, ki naj bi imela starosti 77 let primerne zdravstvene težave. Tožnica predlogu ni predložila dokazov, ki bi to potrjevali in utemeljevali, da bi se s prenosom pristojnosti laže opravil postopek. Dejstvo, da so nekatere od maloštevilnih predlaganih prič bližje ljubljanskemu sodišču, nekatere pa koprskemu, posledično tudi ne more predstavljati utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - rok za predajo prosilca - podaljšanje roka - dejansko stanje v upravnem postopku
Toženka poleg šestmesečnega roka za predajo ni določila drugega roka, zaradi katerega ne bi bilo jasno, do kdaj mora biti predaja opravljena, ampak je navedla le možnosti podaljšanja tega roka v tam navedenih časovnih okvirih v primeru izdane začasne odredbe ali prosilčeve samovoljne zapustitve azilnega doma, torej za primere, če bi nastopili po izdaji sklepa. To dejansko stanje torej po naravi stvari še ni moglo biti predmet obravnave v postopku, v zvezi s katerim je pritožnik v tožbi trdil, da ni zapustil azilnega doma.
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1. ZUS-1 člen 82, 82/1.
upravni spor - pravni interes za pritožbo - ustavitev postopka - pritožba zoper odločitev o stroških
V delu, v katerem pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo, da se postopek ustavi, pritožba ni dovoljena, saj zanjo pritožnica očitno nima pravnega interesa. Ustavitev postopka upravnega spora je namreč v njeno korist, saj s tem ni več tožena v upravnem sporu, drugega pravnega interesa pa niti ne uveljavlja.
Pritožba zoper sklep je dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe (kot je obravnavani) ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00085354
ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 374, 374/1, 375, 375/1, 383. URS člen 25.
nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - skladnost z Ustavo RS
Revizija, ki ji nista priložena predlog oziroma sklep o njeni dopustitvi, je nepopolna v smislu prvega odstavka 374. člena ZPP. Takšno nepopolno revizijo sodišče zavrže in je ne pošilja stranki v dopolnitev, saj je v revizijskem postopku izključena uporaba 108. člena ZPP o pošiljanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Ustavno sodišče je v odločbi v zadevi U-I-209/23-9 z dne 13. 3. 2025 odločilo, da takšna ureditev ni v neskladju z Ustavo.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - rok za predajo prosilca - odložitvena začasna odredba - zadržanje izvršitve izpodbijanega akta - odlog izvršitve izpodbijanega akta
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da z odložitveno začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče začasno zadrži oziroma odloži izvršitev izpodbijanega akta, pri čemer ta dva izraza uporablja kot sopomenki, zato v primeru uporabe kateregakoli od teh izrazov v začasni odredbi veljajo takšni učinki, kot izhajajo iz Uredbe Dublin III in sodne prakse SEU. To pomeni, da tako kadar je v začasni odredbi določeno zadržanje izvršitve odločbe o predaji kot tudi kadar je določena odložitev izvršitve, velja, da od izdaje končne odločitve o pritožbi 6-mesečni rok za predajo po 29. členu Uredbe Dublin III začne teči znova.
fikcija vročitve - veljavno opravljena vročitev - začetek teka roka
Pri fikciji vročitve po 142. členu ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom petnajstega dne in zato začne teči rok za pravno sredstvo že šestnajsti dan.
upravni spor - sodna taksa - fikcija umika tožbe - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je pritožbi priložil kopijo potrdila ponudnika plačilnih storitev o plačilu sodne takse z dne 30. 5. 2024, ki se po referenci in znesku ujema s podatki iz plačilnega naloga I U 341/2024-3 z dne 20. 2. 2024, s čimer je po presoji Vrhovnega sodišča uspel izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana niti do 30. 5. 2024 niti pozneje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - potrebna skrbnost
Pri presoji, da razlogi, ki jih pritožnik navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne utemeljujejo opravičenega razloga za zamudo roka za vložitev tožbe po poteku predpisanega roka, je Upravno sodišče upoštevalo tako pritožnikovo gluhonemost kot tudi odklonitev zastopanja odvetnikov, ki se ne ukvarjajo z upravnim pravom, in tudi da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena. Vendar je presodilo, da ti razlogi ne spadajo v sfero razlogov, ki jih pritožnik ni mogel predvideti niti odkloniti, in da pri zagotavljanju potrebne pravne pomoči ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
Upravno sodišče je pravilno upoštevalo le navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe. V nasprotnem primeru bi kršilo razpravno načelo, na katerem temelji upravni spor (7. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1), izjema od tega iz drugega odstavka 20. člena ZUS-1 pa se nanaša na izvajanje dokazov, na kar pa se pritožnik ne sklicuje, temveč le pavšalno navaja, da je z navedbami v tožbi in predlogu zadostil dokaznemu bremenu.
pritožba zoper sodbo upravnega sodišča - spor polne jurisdikcije - zahteva za spremembo akta - odprava izpodbijanega upravnega akta
Upravno sodšče z odločitvijo, s katero ob odpravi izpodbijanega akta zadeve ni vrnilo v ponovni postopek toženi stranki, ni spremenilo izpodbijanega akta v sporu polne jurisdikcije in pravnega razmerja med strankama ni vsebinsko oblikovalo na novo, kar bi lahko utemeljevalo pritožbeno presojo po 73. členu ZUS-1. Tožbena zahteva po spremembi upravnega akta je namreč sestavljena iz zahteve po odpravi akta in zahteve po njegovi nadomestitvi z novim upravnim aktom s strani sodišča (tako izrecno tudi prvi odstavek 65. člena ZUS-1, po katerem sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari). Pri odpravi izpodbijanega upravnega akta pa sodišče za razliko od spremembe v sporu polne jurisdikcije le odpravi pravno razmerje, ki izhaja iz odpravljenega akta, in ga ne ustvari na novo ali predrugači.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00085364
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3, 267, 278, 278/3.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - ustni dogovor - plačilo provizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik je z delom zahtevka pravnomočno uspel in so v tem delu podani pogoji za izvršbo, zato izdaja začasne odredbe za zavarovanje (pravnomočno prisojene) denarne terjatve ni več mogoča (267. člen ZIZ). Prav tako ni mogoča za zavarovanje terjatve, za katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni nastala (tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 264. člena ZIZ).
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - dokazni predlog - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Predmeta zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP sta izrek in razlogi sodbe. Predmet kršitve pravic do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP so neupravičena prikrajšanja, ki jih je obdolženec trpel med kazenskim postopkom, kljub predhodno danim procesnim zagotovilom v Ustavi in EKČP ter določenim pravicam po ZKP in v t.i. stranski kazensko procesni zakonodaji. Navedeni kršitvi tako že zaradi razlike v predmetih ne moreta biti v razmerju vzroka in posledice, kot to izhaja iz povzetega dela obrazložitve zahteve.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - začasna odredba - vročitev - zadržanje izvršitve sklepa o predaji
Izpodbijana začasna odredba (ki je bila izdana na pritožnikov predlog) toženki (začasno) preprečuje izvršitev pritožnikove predaje Republiki Hrvaški. To pomeni, da ni pravno odločilno, kdaj je bila odločitev o izdani začasni odredbi vročena pritožniku, temveč, kdaj je bila vročena toženki. Od trenutka, ko se je toženka seznanila z odločitvijo sodišča o odložnem učinku, predaje ni smela izvršiti. Iz dokazila o vročanju (vročilnice) pa je razvidno, da je bila toženki sodba in sklep I U 2117/2024-58 vročena 17. 3. 2025, torej pred potekom šestmesečnega roka.