CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082640
ZPP člen 442, 443, 443/1, 449. OZ člen 766.
redni postopek - delna razveljavitev sodbe - predmet ponovljenega postopka - uporaba procesnih pravil - smiselna uporaba določb - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - pravna kvalifikacija spora - pogodbena podlaga - mandatna pogodba - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - pogodbena obveznost
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko po delni razveljavitvi pritožbenega sodišča še preostali del tožbenega zahtevka, ki je predmet ponovljenega postopka, ne presega 2.000,00 EUR. Ker izbira postopka ni v domeni strank, je treba ob smiselni uporabi 449. člena ZPP šteti, da je v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti. Tako stališče podpirata pravna teorija in novejša sodna praksa.
Za kakšne vrste dogovora gre, je v domeni sodišča. Pravno gledano gre za mandatno pogodbo, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že ob prvem odločanju in na tem mestu ni potrebe za ponavljanje teh stališč
ugotovitvena tožba – ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – preventivno pravno varstvo z ugotovitveno tožbo – pravni interes – najemno razmerje – pravica do povrnitve izvedenih vlaganj v najemno stanovanje – soglasje lastnika
Kljub temu, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene, mora pravica, o kateri se na podlagi ugotovitvene tožbe odloča, v času odločanja že obstajati.
Najemnik ima pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. člen SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.
domneva umika vloge - plačilo sodne takse za napoved pritožbe kot procesna predpostavka
Ker predstavlja plačilo sodne takse za napoved pritožbe procesno predpostavko za izvedbo pritožbenega postopka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da sodna taksa za napoved pritožbe ni bila plačana, sprejelo pravilno odločitev o domnevi umika vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
Posledica pravnomočne zavrnitve predlagane taksne oprostitve je dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, saj je plačilo le-te procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Ob ugotovitvi, da tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP, sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Pg 361/2011 z dne 24. 5. 2013 štelo za umaknjeno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za polno oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te.
rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja – prekluziven rok – podaljšanje roka – dovoljenje sodišča – mnenje upniškega odbora – učinki sklepa o podaljšanju roka
V 182. členu ZFPPIPP določeni roki (3 + 2 meseca) od začetka postopka prisilne poravnave so prekluzivni, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Na drugačno presojo pritožbenega sodišča ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o zahtevi za podaljšanje roka odločalo po poteku tega roka.
Vsebinska odločitev o tem, ali se bo rok podaljšal, je v rokah upnikov in ne sodišča.
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
ZPP člen 441, 441/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe - postopek, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, da bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika, sedaj tožene stranke, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
OZ člen 851. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - špedicijska pogodba
Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Določba 268. člena ZIZ ne pomeni, da sklep o izdani začasni odredbi predstavlja izvršilni naslov za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku, ampak to, da mora imeti že sam vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa, da je začasno odredbo mogoče izvršiti v postopku, v katerem je bila izdana. Začasne odredbe zato tudi ni mogoče dopolnjevati s sredstvom in predmetom izvršbe v izvršilnem postopku.
zavrženje pritožbe kot prepozne - jasnost pravnega pouka - rok za napoved pritožbe in rok za vložitev pritožbe zoper sodbo s polno obrazložitvijo
Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 102, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – kontradiktornost v postopku zavarovanja terjatve – pavšalen ugovor zastaranja – subjektivna nevarnost
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktornosti bi bilo lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnice iz odgovora na ugovor, ne da bi prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi, kar v konkretnem primeru ni bilo podano.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 207, 207/2. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka – presoja ustavnosti zakona – materialno procesno vodstvo – sklep procesnega vodstva
Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti.
obveznost plačila - neupravičeni odbitki pri plači - reges za letni dopust
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadržanja izplačila, so neveljavna. V 2. odstavku istega člena je določeno, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožnik za odtegljaje od plače (za stroške telefona, ki so presegali 20,00 EUR) toženi stranki (delodajalcu) ni dal pisnega soglasja. Tožena stranka neutemeljeno ugovarja, da je imela veljaven akt, na podlagi katerega je bila upravičena pri mesečnem izplačilu plače za pretekli mesec odtegniti stroške službenega telefona, ki so presegali 20,00 EUR. Pravna praksa in teorija namreč stojita na stališču, da delavec ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve in da interni akt delodajalca oziroma določbe v pogodbi o zaposlitvi ne nadomeščajo izrecnega soglasja delavca. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo zneskov iz naslova neupravičenih odbitkov pri plači utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070939
OZ člen 75, 199, 766. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
mandatna pogodba ‒ pooblastilo za sklenitev mandatne pogodbe ‒ obličnost ‒ ustna sklenitev ‒ poslovodstvo brez naročila ‒ spor majhne vrednosti ‒ pritožbeni razlogi ‒ nedovoljene pritožbene novote
Določbe 766. člena OZ in naslednjih, s katerimi je urejena mandatna pogodba, ne predpisujejo, da mora biti mandatna pogodba sklenjena v pisni obliki. Posledično tudi ni potrebno, da pooblastitelj podeli pooblaščencu pisno pooblastilo za sklenitev mandatne pogodbe (75. člen OZ).
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna škoda - pravni standard
Tožnik je uspel izkazati verjeten obstoj njegove denarne terjatve, ki izvira iz skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Toženka je ugovarjala le višini denarnega zneska, do katerega bi bil tožnik upravičen po nakazilu kupnine ob prodaji stanovanja, za katerega je toženka sklenila pogodbo o leasingu. ... Za izkaz verjetnosti terjatve povsem zadošča, kar je tožnik navajal in predlagal v tožbi ter predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je sodišče v pretežnem delu sledilo ugovoru toženke in skoraj prepolovilo denarni znesek, za katerega je tožnik zahteval zavarovanje s prepovedjo izplačila dolžnikovemu dolžniku. Točna višina denarne terjatve tožnika in utemeljenost trditev pravdnih strank v zvezi s tem pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve o glavni stvari.
Izraz neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Čeprav ZIZ izrecno ne ureja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe in pogojev za njeno izdajo, pa v ustaljeni sodni praksi ni dvoma, kakšen je namen tovrstnih začasnih odredb in kdaj je njihova izdaja dopustna.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja
Prvi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna in izjemno zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij in obsežne analize in preračune, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Izvedenec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo zelo zahtevno. Ker v predmetni zadevi sodni izvedenec v priglasitvi stroškov oziroma nagrade ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upoštevajoč pravne standarde izvedensko mnenje treba oceniti kot zelo zahtevno, mu že zato ni mogoče priznati priglašene nagrade za pisno izdelavo mnenja kot zelo zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek nagrade, ki pripada izvedencu, znižalo.
Na zakonitost izvedenega zagovora ne vpliva, če delodajalec ne navede izrecnega člena Kazenskega zakonika ali navede napačni člen na podlagi opisa kršitve delovnih obveznosti, saj lahko sodišče samo, na podlagi opisa kršitve presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja in katerega.
Tožnik je s svojimi ravnanji (da je svojo ženo udaril tako, da je imela počeno ustnico in ji je tekla kri; da je s kladivom razbil njen telefon ter ji grozil, da bo naslednjič razbil njeno glavo; da jo je zgrabil za lase in vlekel izpod tuša ter na drug način zalezoval) pri oškodovanki (zdaj že bivši partnerki) povzročil občutke resne ogroženosti in vznemirjenosti, zaradi česar se je bala za svojo varnost. S pravnomočno obsodilno sodbo je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika v delu, kjer obravnavana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev v kazenskem postopku. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1, zato je podan odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanimi ravnanji je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.