CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082640
ZPP člen 442, 443, 443/1, 449. OZ člen 766.
redni postopek - delna razveljavitev sodbe - predmet ponovljenega postopka - uporaba procesnih pravil - smiselna uporaba določb - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - pravna kvalifikacija spora - pogodbena podlaga - mandatna pogodba - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - pogodbena obveznost
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko po delni razveljavitvi pritožbenega sodišča še preostali del tožbenega zahtevka, ki je predmet ponovljenega postopka, ne presega 2.000,00 EUR. Ker izbira postopka ni v domeni strank, je treba ob smiselni uporabi 449. člena ZPP šteti, da je v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti. Tako stališče podpirata pravna teorija in novejša sodna praksa.
Za kakšne vrste dogovora gre, je v domeni sodišča. Pravno gledano gre za mandatno pogodbo, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že ob prvem odločanju in na tem mestu ni potrebe za ponavljanje teh stališč
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
rok za predložitev zahteve za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja – prekluziven rok – podaljšanje roka – dovoljenje sodišča – mnenje upniškega odbora – učinki sklepa o podaljšanju roka
V 182. členu ZFPPIPP določeni roki (3 + 2 meseca) od začetka postopka prisilne poravnave so prekluzivni, kar pomeni, da jih v nobenem primeru ni mogoče podaljševati. Na drugačno presojo pritožbenega sodišča ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o zahtevi za podaljšanje roka odločalo po poteku tega roka.
Vsebinska odločitev o tem, ali se bo rok podaljšal, je v rokah upnikov in ne sodišča.
ugotovitvena tožba – ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – preventivno pravno varstvo z ugotovitveno tožbo – pravni interes – najemno razmerje – pravica do povrnitve izvedenih vlaganj v najemno stanovanje – soglasje lastnika
Kljub temu, da ima ugotovitvena tožba preventivno naravo, kar pomeni, da je njen namen zagotoviti pravno varstvo pravicam, ki še niso kršene, so pa ogrožene, mora pravica, o kateri se na podlagi ugotovitvene tožbe odloča, v času odločanja že obstajati.
Najemnik ima pravico do povrnitve z lastnikovim soglasjem izvedenih koristnih in potrebnih vlaganj šele ob izselitvi (98. člen SZ-1). Tožeča stranka stanovanje še vedno zaseda.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse – samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
Določba 268. člena ZIZ ne pomeni, da sklep o izdani začasni odredbi predstavlja izvršilni naslov za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku, ampak to, da mora imeti že sam vse obvezne sestavine izvršilnega sklepa, da je začasno odredbo mogoče izvršiti v postopku, v katerem je bila izdana. Začasne odredbe zato tudi ni mogoče dopolnjevati s sredstvom in predmetom izvršbe v izvršilnem postopku.
ZPP člen 441, 441/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe - postopek, ki teče po izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, da bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika, sedaj tožene stranke, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
zavrženje pritožbe kot prepozne - jasnost pravnega pouka - rok za napoved pritožbe in rok za vložitev pritožbe zoper sodbo s polno obrazložitvijo
Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
OZ člen 851. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - špedicijska pogodba
Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
domneva umika vloge - plačilo sodne takse za napoved pritožbe kot procesna predpostavka
Ker predstavlja plačilo sodne takse za napoved pritožbe procesno predpostavko za izvedbo pritožbenega postopka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da sodna taksa za napoved pritožbe ni bila plačana, sprejelo pravilno odločitev o domnevi umika vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za polno oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 207, 207/2. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka – presoja ustavnosti zakona – materialno procesno vodstvo – sklep procesnega vodstva
Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti.
Posledica pravnomočne zavrnitve predlagane taksne oprostitve je dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, saj je plačilo le-te procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Ob ugotovitvi, da tožena stranka dolžne sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP, sprejelo pravilno odločitev, ko je pritožbo tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Pg 361/2011 z dne 24. 5. 2013 štelo za umaknjeno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 102, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – kontradiktornost v postopku zavarovanja terjatve – pavšalen ugovor zastaranja – subjektivna nevarnost
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktornosti bi bilo lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnice iz odgovora na ugovor, ne da bi prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi, kar v konkretnem primeru ni bilo podano.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja
Prvi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna in izjemno zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij in obsežne analize in preračune, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Izvedenec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo zelo zahtevno. Ker v predmetni zadevi sodni izvedenec v priglasitvi stroškov oziroma nagrade ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upoštevajoč pravne standarde izvedensko mnenje treba oceniti kot zelo zahtevno, mu že zato ni mogoče priznati priglašene nagrade za pisno izdelavo mnenja kot zelo zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek nagrade, ki pripada izvedencu, znižalo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014508
ZDR člen 184.
nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da njena krivdna odgovornost ni podana zgolj na podlagi dejstva, da je kršila določena pravila o varnosti in zdravju pri delu, ne da bi bila izkazana vzročna zveza med temi kršitvami in nastopom škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje pri raziskovanju vzroka za tožnikov padec z dvižne ploščadi tovornjaka ni ugotavljalo pravno pomembnega dejstva, kakšen je bil pravilen oziroma pri toženi stranki običajen način raztovarjanja palet s tovornjaka, ki je v zadnjem delu deloma pokrit s ponjavo. Za ugotovitev vzroka padca tožnika je bistveno, ali je tožnik svoje delo (raztovarjanje palet s tovornjaka) opravljal na način, kakršen je bil pri toženi stranki običajen, ali pa je del ponjave dvigoval oziroma odmikal, ne da bi bilo to za opravljanje dela nujno. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je ostalo dejansko stanje v zvezi z zakonskimi predpostavkami za odškodninsko odgovornost tožene stranke nerazjasnjeno. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem (ugodilnem) delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
obveznost plačila - neupravičeni odbitki pri plači - reges za letni dopust
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadržanja izplačila, so neveljavna. V 2. odstavku istega člena je določeno, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožnik za odtegljaje od plače (za stroške telefona, ki so presegali 20,00 EUR) toženi stranki (delodajalcu) ni dal pisnega soglasja. Tožena stranka neutemeljeno ugovarja, da je imela veljaven akt, na podlagi katerega je bila upravičena pri mesečnem izplačilu plače za pretekli mesec odtegniti stroške službenega telefona, ki so presegali 20,00 EUR. Pravna praksa in teorija namreč stojita na stališču, da delavec ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve in da interni akt delodajalca oziroma določbe v pogodbi o zaposlitvi ne nadomeščajo izrecnega soglasja delavca. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo zneskov iz naslova neupravičenih odbitkov pri plači utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je bila pri pri toženi stranki zaposlena na podlagi štirih pogodb o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotne delavke. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni podan zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, naveden v pogodbi o zaposlitvi (nadomeščanje začasno odsotne delavke), saj tožnica ni nadomeščala odsotne delavke. Pogodba o zaposlitvi s tožnico je bila tako sklenjena v nasprotjus 1. alinejo 52. člena ZDR in se zato na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
Tožnica je huje kršila obveznost iz delovnega razmerja, ko je podala lažno izjavo glede kraja, iz katerega naj bi se vozila na delo in z dela, čeprav je v resnici na delo večinoma prihajala iz drugega naslova. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Netočni podatki so bili dani z namenom uveljavljanja prevoznih stroškov, torej z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S posredovanjem neresničnih podatkov je tožnica naklepoma huje kršila tudi 36. člen ZDR-1 o obveznosti obveščanja in 37. člen ZDR-1 o prepovedi škodljivega ravnanja. Zato je podan tudi odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZJSRS člen 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu A d. o. o. - v stečaju prenehalo dne 3. 8. 2012 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice (iz razlogov na strani delodajalca). Stečajni postopek nad tem delodajalcem pa se je začel 28. 12. 2012, torej po tem, ko je tožnici delovno razmerje že prenehalo. Tožnica je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS naslovila šele 28. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno.