Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Naloga staršev je, da otroku omogočita čim lažje prehajanje od enega k drugemu, mu pri morebitnih težavah s prilagajanjem na drugačno okolje pri enem ali pri drugem nudita potrebno oporo, predvsem pa, da starša eden zoper drugega vpričo otroka ali celo preko njega ne izražata negativnih čustev drug do drugega. Takega ravnanja (čeprav je neuspelo skupno življenje nedvomno generator tovrstnih vzpodbud) se morata starša vzdržati, sicer lahko drugi od staršev zaščiti otrokovo korist, tako da predlaga spremembo stikov in starša, ki z bivšim partnerjem medsebojno obračunava prek otroka, pri izvajanju stikov omeji s sodno odločbo.
dopolnitev tožbe – premalo izvodov tožbe – pomoč prava neuki stranki
Obveznost pravdne stranke je, da vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izroči sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 221t, 221t/2, 221t/3, 221t/4.
postopek prisilne poravnave – ločitvena pravica – učinki potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev – utesnitev prednostnega poplačilnega upravičenja ločitvenega upnika – prenehanje ločitvenih pravic – zaščitena vrednost zavarovanja
Iz obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. L. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010. Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).
V najemni pogodbi je bilo dogovorjeno, da se višina najemnine usklajuje z evropskim indeksom drobnoprodajnih cen (angleško HICP), tožena stranka pa drugačnega dogovora ni zatrjevala.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065358
ZPP člen 163. ZIZ člen 15.
predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – samostojni postopek – stroški postopka zavarovanja
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je samostojen postopek in je zaključen z odločitvijo sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi česar ni podlage za odločitev, da se odločanje o stroških, ki jih je upnik priglasil v predlogu za izdajo začasne odredbe, pridrži.
ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 175, 192, 192/2. ZFPPIPP člen 248.
najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini – odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja – sklep o izročitvi nepremičnine – rok za izselitev
Iz 1. odstavka 64. člena ZIZ in 175. člena ZIZ jasno izhaja, da najemojemalec ni tretji udeleženec v smislu 1. odstavka 64. člena ZIZ.
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ, ki določa obveznost izpraznitve in izselitve dolžnika, se uporablja skupaj z določbami 175. člena ZIZ. Kupec je vstopil v pravni položaj najemodajalca (dolžnika kot pravnega prednika kupca). Zato se glede najemojemalčevega položaja uporabljajo pravila, ki urejejo najemno razmerje (pogodbeni in zakonski statut).
odškodnina za neizrabljen letni dopust - nemožnost izrabe - regres za letni dopust - sorazmerni del - nadurno delo - pisna odredba
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec za upravičenost do nadomestila zaradi neizrabljenega letnega dopusta izkazati, da letnega dopusta ni izrabil zaradi objektivnih razlogov na strani delodajalca. Ker takih trditev tožnik v tožbi in na prvem naroku za glavno obravnavo ni navajal, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust treba upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013, je tako že pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Za plačilo ur, opravljenih preko polnega delovnega časa nadur, ni nujno potrebna pisna odreditev nadurnega dela.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082018
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 6, 74. ZMZPP člen 19. ZPP člen 7, 212, 243, 252, 252/2, 285, 286. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o poslovnem sodelovanju - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - mednarodna prodajna pogodba - spor z mednarodnim elementom - dogovor o uporabi prava - razpravno načelo - plačilo DDV - pravočasnost trditev - prekluzija - pripombe na izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo
Obe pravdni stranki sta se sklicevali le na določbe OZ. Zato je sodišče upravičeno štelo, da sta se za njegovo uporabo dogovorili (vsaj konkludentno).
Od odškodnin se DDV ne plačuje.
Pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji jih ne zadenejo.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.
Vložitev dopolnitve tožbe predstavlja nujno procesno dejanje, saj v primeru njegove opustitve sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka ga je opravila po pooblaščeni odvetniški družbi, zato ji pripada povračilo odvetniških stroškov, ki so ji s tem nastali. Dejstvo, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo tožeče stranke, ki v času vložitve izvršilnega predloga ni bila zastopana po odvetniški družbi, na odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je tekel po razveljavitvi sklepa o izvršbi, nima vpliva.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – več denacionalizacijskih odločb – nova zapuščinska obravnava – nov sklep o dedovanju – vračunanje daril
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in sodišče o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 76, 76/2, 181, 181/7. ZPP člen 136, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 226, 226/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi – odredba – vročitev odredbe – fikcija vročitve – dejansko bivališče – odvzem prostosti – prenehanje terjatve – umik predloga za izvršbo
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana.
Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je trdil in dokazal, da je terjatev še pred dražbo v celoti plačal. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških, pa s trenutkom poplačila prenehajo.
V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
Zakonska preživninska obveznost ima načeloma prednost pred vsemI drugimi, poslovnimi obligacijami zavezanca, vendar pa je obveznost, ki je vezana na pokrivanje zavezančevih življenjskih stroškov (v tem primeru stanovanjski kredit), treba upoštevati.