Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. ZDR člen 126, 127. ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDoh-2 člen 2.
predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - pobotni ugovor
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – subsidiarno načelo oficialnosti – nedovoljene pritožbene novote – pavšalne trditve – pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ni pojasnila, katera so (neunovčljiva) osnovna sredstva ter zakaj so neunovčljiva in zakaj so terjatve neizterljive. Ne drži pritožbeni očitek, da so ta dejstva negativna, ki se ne dokazujejo. Tožena stranka bi lahko zatrjevala svoja prizadevanja v zvezi z morebitno prodajo osnovnih sredstev in izterjavo poslovnih terjatev.
odvzem poslovne sposobnosti – razlogi za odvzem poslovne sposobnosti – huda demenca
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti v 44. členu ZNP niso navedeni taksativno, temveč primeroma. Razlog za odvzem poslovne sposobnosti zato ni le duševna bolezen ali duševna zaostalost, ampak je lahko tudi huda demenca, če ta v tolikšni meri vpliva na človekovo psihofizično stanje, da ta ni več sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
Zapuščinsko sodišče lahko svoj sklep o dedovanju spremeni le, če s tem niso prizadete pravice drugih, ki se opirajo na ta sklep. V predmetnem primeru ne gre za ta primer.
obnova postopka – obnovitveni razlog se nanaša na postopek pred višjim sodiščem – predložitev predloga za obnovo postopka višjemu sodišču – zahteva za izločitev sodnika – konec glavne obravnave
Če so veljale kakršnekoli omejitve glede razpravljajoče sodnice na prvi stopnji za njeno odločanje v tej pravdi, se je to nanašalo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na postopek pred pritožbenim sodiščem, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za predložitev predloga za obnovo postopka pritožbenemu sodišču.
preizkus terjatev – ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - napotitev na pravdo - prerekanje terjatve - prerekanje ločitvene pravice
V obravnavanem primeru je prerekana terjatev kot tudi sama ločitvena pravica. Odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti upnik, temelji na določbi 305. člena ZFPPIPP, ki pa je sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo, ker je upravitelj vključil v osnovni seznam upnikovo terjatev in ločitveno pravico ravno na podlagi mnenja, da ima upnik hipoteko, ki jo je pridobil z vpisom v zemljiško knjigo. V takem primeru pa se na pravdo upnik, ki ima hipoteko na podlagi vpisa v zemljiško knjigo, ne napoti.
pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - napaka volje - zmota v vsebini izjave - opravičljiva zmota - zmota v predstavi - pravna zmota - nebistvena zmota
Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Materialnopravna podlaga presoje, ali je podan pritožbeni razlog zmote, so določbe 45. do 50. člena OZ. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, pravna zmota je neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma v motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – uveljavljanje predkupne pravice – kršitve predkupne pravice
Zakon predkupnemu upravičencu izrecno odreka procesno (kot tudi stvarno) legitimacijo za uveljavljanje predkupne pravice po (v stečajnem postopku) opravljeni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato sodišče prve stopnje predloga predkupne upravičenke ne bi smelo niti meritorno obravnavati.
Iz dikcije 1. odstavka 569. člena OZ izhaja, da je bistvena sestavina posojilne pogodbe, o kateri mora biti doseženo soglasje, določena količina denarja.
Uradni zaznamek ni javna listina in kot takšen nima dokazne moči iz 224. člen ZPP.
sprememba odločitve o stikih - omejitev stikov med hčerko in očetom - dokaz z izvedencem - vprašanje utemeljenosti očitkov o spolni zlorabi otroka - varovanje otrokove koristi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je pravilno poudarilo, da je v smislu 5. odstavka 106. člena ZZZDR (ne glede na to, ali je prišlo do spolne zlorabe ali ne – to vprašanje za ta postopek ni bilo odločilnega pomena), treba ugotoviti, ali stiki predstavljajo psihično obremenitev za otroka, zaradi česar niso v njegovo korist. Sodišče je bilo zato dolžno ugotavljati relevantna dejstva v okviru navedene določbe, pri čemer ni smelo ugotavljati kot predhodno vprašanje (in tega tudi ni storilo), ali je nasprotni udeleženec morda storil katero od kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (pravdno sodišče lahko le izjemoma ugotavlja obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, kar pa v tej zadevi ni bilo aktualno).
Koliko časa naj bi stiki potekali pod nadzorom, je odvisno predvsem od ravnanja nasprotnega udeleženca. Zaradi varovanja otrokove koristi stikov pod nadzorom ni bilo mogoče časovno omejiti. Šele po določenem obdobju izvrševanja teh stikov bo mogoče oceniti njihov vpliv na razvoj mld. otroka in v primeru (ponovno) spremenjenih razmer predlagati tudi izdajo nove odločbe o stikih.
UPRAVNI POSTOPEK – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0063164
ZGO-1 člen 14, 14/1, 14/2, 35, 35/4, 54, 54/2, 56, 68, 68/1, 68/2. ZPNačrt člen 14, 14/5. OZ člen 59, 60, 514, 515. SPZ člen 211.
nastanek služnosti – ustanovitev služnostne pravice – gradbeno dovoljenje – občinski prostorski akti – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje – potrjen končni projekt – potrditev upravnega organa – dokazilo o pravici graditi – namen graditi – pogodbeno izražen namen – razlaga pogodb – uporaba materialnega prava – pogoj za ustanovitev služnostne pravice – volja graditi – hotni pogoj – kazualni pogoj
Gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt, šele daje pravni temelj za (zakonito) gradnjo.
Če obstaja med strankama spor glede vsebine dogovora, gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Razlaga pogodbe pa je značilen primer uporabe materialnega prava.
Stranki sta v Pogodbi določili pogoj za ustanovitev služnostne pravice, ki je odvisen od volje tožene stranke, in sicer volje graditi na parc. št. 798/24. Takšen pogoj se imenuje hotni (potestativni). Takšen pogoj je izrazito neugoden za sopogodbenika, ki ne odloča o nastopu pogoja. Odvisen je namreč od volje tistega sopogodbenika, ki odloča o nastopu pogoja. Nedopusten pa zaradi tega hotni pogoj ni. Dopustna sta tako hotni kot kazualni pogoj.
Ni razloga, ki bi govoril proti dopustnosti hotnega pogoja pri ustanovitvi stvarne služnosti.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje nepremičnin - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - dejanska raba posameznega dela stavbe - namen in raba prostora - izvedensko mnenje - pripombe stranke
Pravno vprašanje dejanske rabe dela stavbe se rešuje po pravilih geodetske stroke.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
razmerja med starši in otroki – stiki – korist otroka – izvedenec – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pomanjkljivo izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca
Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati izvedenca na naroku pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz 1. odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053476
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o u vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo – enako varstvo pravic – pravica do izjave – kontradiktornost postopka
Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.
pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - krog ožjih družinskih članov - smrt starega očeta - pravno mnenje - okoliščine konkretnega primera - trajnejša življenjska skupnost - razmerje med starim staršem in vnukom - starost oškodovanca - enotna nepremoženjska škoda - duševne bolečine - višina odškodnine - ugovor neprištevnosti - neodgovorne osebe - krivda - dokaz z izvedencem - odškodninska odgovornost
Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Toda pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji 21. 12. 1992, ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo, razširja krog taksativno naštetih ožjih družinskih članov tudi na stare starše, če konkretne okoliščine primera to opravičujejo. Sodišče prve stopnje je, kot utemeljeno opozarja pritožba, nepravilno zaključilo, da te okoliščine niso podane.
Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dokazno breme, da zaradi prehodne nerazsodnosti ne odgovarja za nastalo škodo, je na povzročitelju.
Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.