Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. ZDR člen 126, 127. ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDoh-2 člen 2.
predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - pobotni ugovor
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
ZPP člen 116, 116/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1. ZIZ člen 60, 60/3.
vrnitev v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti procesno dejanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prekluzija dokazov – predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo
Vprašanje pravočasnosti predložitve dokazov sodišče presoja po 4. odstavku 286. člena ZPP, po zaključku obravnave pa v morebitnem pritožbenem postopku po 1. odstavku 337. člena ZPP. Pri kasnejši predložitvi dokazov torej ne gre za izgubo pravice opraviti procesno dejanje, ki bi utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje.
SPZ člen 105, 105/3, 118. SZ-1 člen 3, 5. OZ člen 131.
padec na zasneženi in spolzki površini – skupni deli stavbe – čiščenje skupnih delov – upravnik – odgovornost upravnika – pogodba o upravljanju
Zavarovanec toženke (ki je bil v času škodnega dogodka upravnik stavbe) tožnici ne more biti odgovoren zaradi morebitne kršitve pogodbe, sklenjene med njim in lastniki stavbe. Za uveljavljanje sankcij zaradi kršitve pogodbene obveznosti so upravičene le stranke pogodbe. Podlaga za upravnikovo odgovornost tožnici so lahko le ugotovitve o opustitvi njegovih zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – subsidiarno načelo oficialnosti – nedovoljene pritožbene novote – pavšalne trditve – pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ni pojasnila, katera so (neunovčljiva) osnovna sredstva ter zakaj so neunovčljiva in zakaj so terjatve neizterljive. Ne drži pritožbeni očitek, da so ta dejstva negativna, ki se ne dokazujejo. Tožena stranka bi lahko zatrjevala svoja prizadevanja v zvezi z morebitno prodajo osnovnih sredstev in izterjavo poslovnih terjatev.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – smiselna uporaba določb o delniški družbi – razlogi za izpodbojnost – pravica do informacij in vpogleda – izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega poročila – zahteva za izročitev fotokopij – delanje zapiskov
Sklep skupščine je (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa). Je pa sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, pri čemer teorija relevance ne velja.
Družbenik ima pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom.
Določba ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiva, ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.
Družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, lahko pa zahteva, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZPP člen 141a, 141a/6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 27/2.
sklep o umiku ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - elektronska vloga - priponka - elektronsko pisanje sodišča - oblika vročitve - elektronska vročilnica - informacijski sistem e-sodstvo - skrbnost povprečne osebe
Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.
Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.
stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – prijava izločitvene pravice več upnikov na isti stvari – preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – dodatni končni seznam preizkušenih terjatev – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pravne posledice priznane izločitvene pravice – dokončno priznana izločitvena pravica
Če upravitelj prizna več upnikom izločitveno pravico, sodišče v sklepu o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena pravica na isti stvari priznana več upnikom. Sodišče, ki izda sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, materialnopravno ne presoja izjave upravitelja ali ugovora upnikov o prerekanju terjatve.
Sodišče v sklepu o preizkusu izločitvenih pravic v primeru, če je izločitvena pravica dokončno priznana, odloči o pravnih posledicah priznane izločitvene pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082597
ZD člen 28.
tožba za vrnitev darila - oblikovanje tožbenega zahtevka - prikrajšanje nujnega deleža - izračun nujnega deleža - celotna zapuščina zapustnika - razpoložljivi del zapuščine - vrednost daril - ničnost pogodbe - fiktivna pogodba - dokazno breme o drugačni naravi pogodbe
Dokazno breme, da gre za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo, je na tožeči stranki. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel, tako da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede ničnosti pogodbe.
Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo samo dajatvenemu zahtevku, zavrnilo pa oblikovalni del zahtevka, je napačno uporabilo materialno pravo.
Materialnopravna podlaga za izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela je določba 28. člena ZD, v kateri je določeno, na kakšen način se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi eventuelno tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Od te vrednosti je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in ocenitev zapuščine in pogrebne stroške. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal na kakršenkoli način tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.
Pogoj, da pride do vračanja daril v zapuščino, je, da mora biti nujni delež prikrajšan, torej, da je zapustnik za časa življenja razpolagal tako, da je posegel v nerazpoložljivi del zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.
ZD člen 135, 135/2, 163, 208, 210, 210/3. ZPP člen 314, 315.
zapuščinski postopek - vmesni sklep o dedovanju - spor o uporabi prava - delni sklep - enoten sklep o dedovanju - dedna izjava - obličnost - konkludentno dejanje - ukrep tekoče uprave
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega ali delnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. člena ZD o subsidiarni uporabi določb ZPP (315. in 314. člen).
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba – dokazna ocena
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi prejšnja lastnika izvrševala posest spornega dela gozda, sam pa (morebitne) posesti ni izvrševal v obdobju, potrebnem za priposestvovanje, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev lastninske pravice pravilna.
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi njegovi predniki uporabljali sporno pot, sam pa glede na to, da je že v letu 1998 nastal spor o poteku poti, služnostnih ravnanj, ki bi mogla biti podlaga za priposestvovanje služnosti, ni izvrševal potrebno dobo, je pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja zatrjevane služnosti.
Zapuščinsko sodišče lahko svoj sklep o dedovanju spremeni le, če s tem niso prizadete pravice drugih, ki se opirajo na ta sklep. V predmetnem primeru ne gre za ta primer.
smrtovnica – sestavitev in vsebina smrtovnice – obseg zapuščine
Pritožnica, ki je na smrtovnici podpisana kot oseba, ki je posredovala podatke o premoženju zapustnika, bi za uspešnost pritožbe morala vsaj pojasniti razloge za v pritožbi spremenjeno stališče (da zapustnik ob smrti ni imel v lasti in posesti orožja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070924
ZDZdr člen 42, 42/2. ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/1. ZPP člen 83, 83/1.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – začasni zastopnik – pojasnila o uporabi tarife
Zastopanja oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve, ne gre enačiti z institutom začasnega zastopništva, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanja tarife za polovico. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Slednji ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Položaja zakonitega zastopnika in stranke sta torej izenačena, zato mora tudi stroške postavitve začasnega zastopnika založiti tožeča stranka in se načeloma ne pokrijejo iz državnega proračuna.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje nepremičnin - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - dejanska raba posameznega dela stavbe - namen in raba prostora - izvedensko mnenje - pripombe stranke
Pravno vprašanje dejanske rabe dela stavbe se rešuje po pravilih geodetske stroke.