ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7. ZPP člen 345, 345/2.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – predlog za nadaljevanje postopka – neprejem predloga s strani sodišča – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi podatkov vložišča Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da sta bili na vložišču evidentirani pisemski pošiljki, skladni z obema potrdiloma, ki ju je tožeča stranka priložila k pritožbi. Iz dohodnega zaznamka vložišča izhaja, da sta bili navedeni pisemski pošiljki odstopljeni na Pg vpisnik. Vendar pa je na gospodarski oddelek prispela le ena od obeh pisemskih pošiljk. Glede na obrazloženo, ni mogoče izključiti možnosti, da je tožeča stranka s priporočeno pošiljko 21. 2. 2015 pravočasno poslala predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082612
OZ člen 3, 15, 20, 20/3, 51, 51/1, 54, 54/1, 569. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - oblika sklenitve pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pogodba o projektnem financiranju - veljavnost pogodbe - obstoj pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe - odstop od pogajanj - nepoštena pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - pravica do enakega varstva pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - obrazložitev - argumentacija sodbe - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narava kršitve
Ker lahko kreditno pogodbo sklene le banka, je bila sporna pogodba, ki jo stranke in sodišče imenujejo kreditna pogodba, lahko zgolj posojilna pogodba. To pogodbo ureja OZ v VIII. poglavju. Za njeno sklenitev oblika ni predpisana, zato je veljavno sklenjena tudi ustno sklenjena pogodba. OZ pogodbe o projektnem financiranju, ki naj bi bila med toženko in odstopnico sklenjena kot krovna pogodba, ne ureja. Gre torej za eno izmed t. i. inominatnih (brezimenskih) pogodb. Splošno pravilo, ki velja tudi za gospodarske pogodbe, je, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen, če zakon določa drugače, ali če se pogodbeni stranki sporazumeta, naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Ker pozitivno pravo ne določa posebnih pravil za pogodbo o projektnem financiranju, stranki pa sporazuma, da bo oblika pogoj za veljavnost nista zatrjevali, splošno pravilo o veljavnosti ustne pogodbe velja tudi zanjo.
Pravici do enakega varstva pravic ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Za škodo odgovarja stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila.
razmerja med starši in otroki – stiki – korist otroka – izvedenec – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pomanjkljivo izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca
Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati izvedenca na naroku pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz 1. odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje nepremičnin - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - dejanska raba posameznega dela stavbe - namen in raba prostora - izvedensko mnenje - pripombe stranke
Pravno vprašanje dejanske rabe dela stavbe se rešuje po pravilih geodetske stroke.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069153
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 55/1-8, 55/1-12. ZD člen 9, 142, 142/1. ZPP člen 213, 213/1, 316.
izvršilni naslov – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – odgovornost države za zapustnikove dolgove – odgovornost pro viribus hereditatis – pripoznava zahtevka – preklic pripoznave – stroga formalna legaliteta – dokazovanje – ugovor pasivne legitimacije
Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki pa ga dolžnica v predmetnem izvršilnem postopku uveljavlja neutemeljeno oziroma prepozno. Do prehoda obveznosti in do vstopa države v zapustnikova razmerja je namreč prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni postopek, pri čemer je iz izvršilnega naslova razvidno, da je bila dolžnica k vstopu v postopek povabljena 19. 10. 2012, do izdaje sodbe na podlagi pripoznave pa je prišlo šele 13. 12. 2013. Dolžnica je torej imela več kot eno leto časa, da bi ugovor omejene odgovornosti podala v pravdnem postopku, ravno tako pa bi v pravdnem postopku lahko tudi preklicala izjavo o pripoznavi.
Sodba na podlagi pripoznave je bila v predmetni zadevi izdana že zoper dolžnico kot pravno naslednico prvotnega toženca, po njej pa je dolžnica dolžna upnici plačati terjatev. Takšna sodba je postala pravnomočna, na pravnomočen izvršilni naslov pa je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano in se v njegovo pravilnost več ne more spuščati, temveč ga mora le še izvršiti.
Kadar ima dolžnik še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova možnost podaje ugovora, ki lahko povzroči prenehanje ali omejitev njegove odgovornosti za zapustnikov dolg, je treba o tem ugovoru odločiti že v pravdnem postopku, saj v poznejši izvršbi tega stranka več ne more uveljavljati.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - dokazno breme - dokazni predlog - dokazovanje pravnorelevatnega dejstva - stroški dobave toplotne energije - delež stroškov - omejeni pritožbeni razlogi
Dokaznemu bremenu glede trditev o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi, tožnica ni zadostila.
Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
SPZ člen 105, 105/3, 118. SZ-1 člen 3, 5. OZ člen 131.
padec na zasneženi in spolzki površini – skupni deli stavbe – čiščenje skupnih delov – upravnik – odgovornost upravnika – pogodba o upravljanju
Zavarovanec toženke (ki je bil v času škodnega dogodka upravnik stavbe) tožnici ne more biti odgovoren zaradi morebitne kršitve pogodbe, sklenjene med njim in lastniki stavbe. Za uveljavljanje sankcij zaradi kršitve pogodbene obveznosti so upravičene le stranke pogodbe. Podlaga za upravnikovo odgovornost tožnici so lahko le ugotovitve o opustitvi njegovih zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073586
ZIZ člen 41, 41a, 46, 46/4, 67. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 247, 299, 649, 659, 659/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba za izvedbo del pri sanaciji železniških tirov, potnih prehodov in ureditev kretnice - gradbena pogodba - trenutek izpolnitve pogodbe - zamuda - pogodbena kazen - dodatna dela - cena določena s klavzulo „ključ v rok“ - bianco menica - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - odpadla pravna podlaga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi sodbe - kršitev pravice do izjave
Pritožba tožeče stranke neutemeljeno vztraja pri stališču, da izpolnitev pogodbe predstavlja trenutek, ko je pridobila dovoljenje X za uporabo tirov, ne pa zaključek gradbenih del. Res je, da je bil končni cilj sklenitve pogodbe usposobitev tirov in kretnice za vožnjo do poslovnega objekta tožeče stranke. To pa še ne pomeni, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del. Postopek internega tehničnega pregleda opravljenih del pred komisijo X je potekal po poteku roka iz tretjega člena pogodbe. Pravdni stranki sta namreč v pogodbi glede roka za izvedbo gradbenih del jasno dogovorili, da bo izvajalec pričel z deli 25. 2. in jih dokončal najkasneje 26. 3. 2009. Tožena stranka je v tem roku gradbena dela dokončala, kar potrjuje zapis v gradbenem dnevniku. Rok za izvedbo del v tretjem členu pogodbe tudi v povezavi s 5. členom pogodbe ne vsebuje dogovora med strankama, da se je tožena stranka do takrat zavezala pridobiti tudi potrebna dovoljenja X. Takšen dogovor bi bil tudi sicer premalo določen, saj bi bil vezan na ravnanja oziroma opustitve tretjih.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo bistvo neskrbnega ravnanja posrednika – posrednik stranki ni predstavil vseh, iz Splošnih pogojev izhajajočih okoliščin in možnih posledic odločitev, ki jih je predlagal, čeprav jih je poznal, ali bi jih vsaj moral poznati, te odločitve pa za tožečo stranko niso predstavljale iskanja njenega največjega interesa.
stiki – določitev obsega stikov – postopno povečevanje obsega stikov – korist otroka
Prvo sodišče je pri določitvi stikov mld. otroka z nasprotnim udeležencem upoštevalo postopnost povečevanja obsega stikov, kot ga je predlagal izvedenec, ki pa natančnega časovnega okvira ni mogel dati. Postopnost stikov kot jih je določilo sodišče prve stopnje so posledica dokazne ocene izvedenskega mnenja, da so stiki koristni, da se morajo postopoma povečevati in da mora biti nadzor ob stikih postopoma ukinjen. Prav iz navedenega razloga, ker ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kako bosta otroka ravnala ob povečanju obsega stikov, ki se tudi vsebinsko spreminjajo, je pritožbeno sodišče zaradi varovanja koristi mld. otroka odločilo, da je ob vsaki spremembi stika potrebno predhodno soglasje CSD, če se o spremembi stikov, kot so časovno določeni v sklepu, drugače ne dogovorita udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081070
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 50, 50/1, 50/3, 86, 86/1, 125, 125/1. ZPP člen 213, 213/1, 236a, 286a, 286a/4. ZGD-1 člen 227, 495. ZBan-1 člen 167, 168, 177, 177/4.
kreditna pogodba – zavarovanje dolga – navidezni pravni posel – namen pogodbenih strank – nagib za sklenitev pogodbe – slamnati mož – skrito zaupništvo – kavza pogodbe – dokazovanje z indici – dokazna ocena – opustitev izvedbe dokazov
Pogodba ni navidezna, če sklenitev navideznega pravnega posla želi le eden od pogodbenikov. Takšna je šele, če oba pogodbenika želita, da je pravni posel takšen; glede tega morata soglašati. Takšna pogodba je nična. Drugačen je pravni posel s slamnatim možem. Ta bo načeloma veljaven celo, če pogodbena stranka ve, da „slamnati mož“ sklepa pravni posel zgolj zato, da bo njegove učinke prenesel na tretjo osebo. Gre za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu ni izrecno urejena, ni pa nedopustna.
Zgolj zato, ker ena stranka že v naprej ve, da bo kreditojemalec posodil denar naprej nekomu tretjemu, ni mogoče sklepati, da takšne pogodbe noče. To pa je edino pomembno pri odločitvi, ali je posel navidezen. Nadaljnje razpolaganje z denarjem, tudi če je to banki v naprej znano, zato ni indic, ki bi potrjeval trditve tožeče stranke, da kreditna pogodba pomeni navidezen pravni posel.
Neobstoječega dolga ni mogoče zavarovati, vsa morebitna zavarovanja so neveljavna.
neupravičena obogatitev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – možni donosi – konkretnost prikrajšanja
Zgolj pavšalno in hipotetično zatrjevanje tožene stranke o možnih donosih (z vlaganji v zlato in kapitalske trge), brez konkretnih navedb o sklepanju takšnih poslov in o vlaganjih v kapitalske trge, ne zadošča za prepričljiv sklep, da je bila tožeča stranka neupravičeno prikrajšana. Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar sta predpostavki za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
Namen 12. člena ZPP je v dolžnosti sodišča, da stranko pouči o procesnih pravicah in ne tudi o pravicah materialnega prava.
Šele, če bi tožeča stranka v trditveni podlagi vezala zatrjevano škodo na obračunani znesek terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, bi se od sodišča prve stopnje pričakovalo, da v okviru materialno procesnega vodstva pozove tožečo stranko, da opredeli višino posamezne škode, ki jo zatrjuje, ob upoštevanju že izplačanih zakonskih zamudnih obresti ter posledično na novo opredeli višino terjatve iz naslova neupravičene obogatitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082606
ZPP člen 8, 243. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - operativni poseg - dokazovanje - dokaz z izvedencem - vzročna zveza - vzrok za poslabšanje zdravja - zdravniška napaka - nepravilno zdravljenje - postavitev novega izvedenca - prosta dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPP postavljanja izvedencev ne terja v nedogled in da mora sodišče, če kljub postavitvi novega izvedenca dvomi ali nasprotja (še zmeraj) obstajajo, ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
V vseh primerih, ko je sodišče primorano angažirati izvedenca, gre največkrat za obravnavo zahtevnih dejanskih vprašanj povezanih s strokovnimi znanji, s katerimi samo ne razpolaga. Takšne s strokovnimi znanji povezane „dileme“ v sferi dokazovanja tako (še zdaleč) niso značilne samo za spore, kot je predmetni (odškodninski spor zaradi (domnevnih) strokovnih napak zagrešenih v postopkih zdravljenja).
Vprašanje, ali so bili vsi medicinski postopki v zvezi s tožnikovim zdravljenjem opravljeni v skladu z medicinsko doktrino, samo za sebe za to pravdo ni ključno. Pomembno je le, ali so bili morebitni nestrokovno opravljeni postopki vzrok za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tega pa izvedeni dokazni postopek ne potrjuje.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZPP člen 141a, 141a/6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 27/2.
sklep o umiku ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - elektronska vloga - priponka - elektronsko pisanje sodišča - oblika vročitve - elektronska vročilnica - informacijski sistem e-sodstvo - skrbnost povprečne osebe
Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.
Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.
stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – prijava izločitvene pravice več upnikov na isti stvari – preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – dodatni končni seznam preizkušenih terjatev – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pravne posledice priznane izločitvene pravice – dokončno priznana izločitvena pravica
Če upravitelj prizna več upnikom izločitveno pravico, sodišče v sklepu o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena pravica na isti stvari priznana več upnikom. Sodišče, ki izda sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, materialnopravno ne presoja izjave upravitelja ali ugovora upnikov o prerekanju terjatve.
Sodišče v sklepu o preizkusu izločitvenih pravic v primeru, če je izločitvena pravica dokončno priznana, odloči o pravnih posledicah priznane izločitvene pravice.