izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
preizkus terjatev – ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - napotitev na pravdo - prerekanje terjatve - prerekanje ločitvene pravice
V obravnavanem primeru je prerekana terjatev kot tudi sama ločitvena pravica. Odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti upnik, temelji na določbi 305. člena ZFPPIPP, ki pa je sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo, ker je upravitelj vključil v osnovni seznam upnikovo terjatev in ločitveno pravico ravno na podlagi mnenja, da ima upnik hipoteko, ki jo je pridobil z vpisom v zemljiško knjigo. V takem primeru pa se na pravdo upnik, ki ima hipoteko na podlagi vpisa v zemljiško knjigo, ne napoti.
Zapuščinsko sodišče lahko svoj sklep o dedovanju spremeni le, če s tem niso prizadete pravice drugih, ki se opirajo na ta sklep. V predmetnem primeru ne gre za ta primer.
neupravičena obogatitev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – možni donosi – konkretnost prikrajšanja
Zgolj pavšalno in hipotetično zatrjevanje tožene stranke o možnih donosih (z vlaganji v zlato in kapitalske trge), brez konkretnih navedb o sklepanju takšnih poslov in o vlaganjih v kapitalske trge, ne zadošča za prepričljiv sklep, da je bila tožeča stranka neupravičeno prikrajšana. Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar sta predpostavki za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
Namen 12. člena ZPP je v dolžnosti sodišča, da stranko pouči o procesnih pravicah in ne tudi o pravicah materialnega prava.
Šele, če bi tožeča stranka v trditveni podlagi vezala zatrjevano škodo na obračunani znesek terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, bi se od sodišča prve stopnje pričakovalo, da v okviru materialno procesnega vodstva pozove tožečo stranko, da opredeli višino posamezne škode, ki jo zatrjuje, ob upoštevanju že izplačanih zakonskih zamudnih obresti ter posledično na novo opredeli višino terjatve iz naslova neupravičene obogatitve.
odvzem poslovne sposobnosti – razlogi za odvzem poslovne sposobnosti – huda demenca
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti v 44. členu ZNP niso navedeni taksativno, temveč primeroma. Razlog za odvzem poslovne sposobnosti zato ni le duševna bolezen ali duševna zaostalost, ampak je lahko tudi huda demenca, če ta v tolikšni meri vpliva na človekovo psihofizično stanje, da ta ni več sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069153
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 55/1-8, 55/1-12. ZD člen 9, 142, 142/1. ZPP člen 213, 213/1, 316.
izvršilni naslov – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – odgovornost države za zapustnikove dolgove – odgovornost pro viribus hereditatis – pripoznava zahtevka – preklic pripoznave – stroga formalna legaliteta – dokazovanje – ugovor pasivne legitimacije
Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki pa ga dolžnica v predmetnem izvršilnem postopku uveljavlja neutemeljeno oziroma prepozno. Do prehoda obveznosti in do vstopa države v zapustnikova razmerja je namreč prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni postopek, pri čemer je iz izvršilnega naslova razvidno, da je bila dolžnica k vstopu v postopek povabljena 19. 10. 2012, do izdaje sodbe na podlagi pripoznave pa je prišlo šele 13. 12. 2013. Dolžnica je torej imela več kot eno leto časa, da bi ugovor omejene odgovornosti podala v pravdnem postopku, ravno tako pa bi v pravdnem postopku lahko tudi preklicala izjavo o pripoznavi.
Sodba na podlagi pripoznave je bila v predmetni zadevi izdana že zoper dolžnico kot pravno naslednico prvotnega toženca, po njej pa je dolžnica dolžna upnici plačati terjatev. Takšna sodba je postala pravnomočna, na pravnomočen izvršilni naslov pa je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano in se v njegovo pravilnost več ne more spuščati, temveč ga mora le še izvršiti.
Kadar ima dolžnik še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova možnost podaje ugovora, ki lahko povzroči prenehanje ali omejitev njegove odgovornosti za zapustnikov dolg, je treba o tem ugovoru odločiti že v pravdnem postopku, saj v poznejši izvršbi tega stranka več ne more uveljavljati.
ZIZ člen 41, 41/8, 61, 61/2, 62, 62/2. ZIZ-J člen 10, 10/2, 83, 83/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - prehodne določbe ZIZ-J
Za primer, da sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, je le upniku dana možnost, da v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Dolžniku pa zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma ni dana možnost ugovornega uveljavljanja sodne nepristojnosti. Navedena določba je bila v ZIZ vnesena z ZIZ-J, uveljavljenim 30. 7. 2014, ki pa se na podlagi 2. odstavka 83. člena ZIZ-J niti še ne uporablja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083175
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 31, 31/1, 41, 86. OZ člen 59. SPZ člen 23, 40, 49. ZTLR člen 33.
materialno procesno vodstvo – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek – nedopustnost zavarovanja – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – lastninska pravica v pričakovanju – overjeno zemljiškoknjižno dovolilo – sklenitev razpolagalnega pravnega posla – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – določljivost nepremičnine – nepogojna dovolitev vknjižbe – vzpostavitev etažne lastnine
V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem dovolilu ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva 1. odstavek 31. člena ZZK-1. V teh primerih za ugotovitev obstoja razpolagalnega posla zadošča, da je nepremičnina označena tako, da je določljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082610
ZIZ člen 3, 9, 177, 241, 272, 272/2. OZ člen 255, 257. ZPP člen 7, 214.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izvzem nepremičnin iz izvršbe - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - načelo sorazmernosti - namen zavarovanja - vrednost nepremičnine - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - ravnanje dolžnika - darilo - ustanovitev zemljiškega dolga - rok za vložitev tožbe
Ker za odločanje v fazi postopka izdaje začasne odredbe glede vrednosti zaščitene kmetije velja nižji dokazni standard verjetnosti, pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vrednosti parcel, ki jo je sodišče ugotavljalo na podlagi podatkov GURS, ni utemeljen.
Sodišče zavarovanja na dveh parcelah ni dovolilo, ker gre za gospodarska poslopja, ki jih toženec nujno potrebuje za preživljanje, kar je v skladu z določilom 177. člena ZIZ v zvezi z določilom 241. člena ZIZ iz zavarovanja izvzeto. Na ostalih v sklepu naštetih nepremičninah pa zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker gre za nesorazmernost zavarovanja.
Višina dolžnikovega dolga ustreza seštevku vrednosti nepremičnin, na katerih je dovoljeno zavarovanje. Pritožbeni očitek, da predmet zavarovanja precej presega samo vrednost denarne terjatve tožnice, zato ni utemeljen.
Ker pomanjkljive trditvene podlage ni moč nadomestiti z zaslišanjem stranke ali postavitvijo izvedenca kmetijske stroke, očitek, ki graja zavrnitev navedenih dokazov, ni utemeljen.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor, o katerem odloča isto sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep
objava popravka - nesorazmerna dolžina zahtevanega popravka - nezanikanje navedb v obvestilu - odklonitveni razlogi - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo.
Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden. Tožnica s svojim besedilom (...) ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070924
ZDZdr člen 42, 42/2. ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/1. ZPP člen 83, 83/1.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – začasni zastopnik – pojasnila o uporabi tarife
Zastopanja oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve, ne gre enačiti z institutom začasnega zastopništva, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanja tarife za polovico. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Slednji ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Položaja zakonitega zastopnika in stranke sta torej izenačena, zato mora tudi stroške postavitve začasnega zastopnika založiti tožeča stranka in se načeloma ne pokrijejo iz državnega proračuna.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082597
ZD člen 28.
tožba za vrnitev darila - oblikovanje tožbenega zahtevka - prikrajšanje nujnega deleža - izračun nujnega deleža - celotna zapuščina zapustnika - razpoložljivi del zapuščine - vrednost daril - ničnost pogodbe - fiktivna pogodba - dokazno breme o drugačni naravi pogodbe
Dokazno breme, da gre za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo, je na tožeči stranki. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel, tako da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede ničnosti pogodbe.
Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo samo dajatvenemu zahtevku, zavrnilo pa oblikovalni del zahtevka, je napačno uporabilo materialno pravo.
Materialnopravna podlaga za izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela je določba 28. člena ZD, v kateri je določeno, na kakšen način se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi eventuelno tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Od te vrednosti je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in ocenitev zapuščine in pogrebne stroške. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal na kakršenkoli način tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.
Pogoj, da pride do vračanja daril v zapuščino, je, da mora biti nujni delež prikrajšan, torej, da je zapustnik za časa življenja razpolagal tako, da je posegel v nerazpoložljivi del zapuščine.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – smiselna uporaba določb o delniški družbi – razlogi za izpodbojnost – pravica do informacij in vpogleda – izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega poročila – zahteva za izročitev fotokopij – delanje zapiskov
Sklep skupščine je (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa). Je pa sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, pri čemer teorija relevance ne velja.
Družbenik ima pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom.
Določba ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiva, ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.
Družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, lahko pa zahteva, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.