stiki – določitev obsega stikov – postopno povečevanje obsega stikov – korist otroka
Prvo sodišče je pri določitvi stikov mld. otroka z nasprotnim udeležencem upoštevalo postopnost povečevanja obsega stikov, kot ga je predlagal izvedenec, ki pa natančnega časovnega okvira ni mogel dati. Postopnost stikov kot jih je določilo sodišče prve stopnje so posledica dokazne ocene izvedenskega mnenja, da so stiki koristni, da se morajo postopoma povečevati in da mora biti nadzor ob stikih postopoma ukinjen. Prav iz navedenega razloga, ker ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kako bosta otroka ravnala ob povečanju obsega stikov, ki se tudi vsebinsko spreminjajo, je pritožbeno sodišče zaradi varovanja koristi mld. otroka odločilo, da je ob vsaki spremembi stika potrebno predhodno soglasje CSD, če se o spremembi stikov, kot so časovno določeni v sklepu, drugače ne dogovorita udeleženca.
ZD člen 135, 135/2, 163, 208, 210, 210/3. ZPP člen 314, 315.
zapuščinski postopek - vmesni sklep o dedovanju - spor o uporabi prava - delni sklep - enoten sklep o dedovanju - dedna izjava - obličnost - konkludentno dejanje - ukrep tekoče uprave
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega ali delnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. člena ZD o subsidiarni uporabi določb ZPP (315. in 314. člen).
razmerja med starši in otroki – stiki – korist otroka – izvedenec – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pomanjkljivo izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca
Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati izvedenca na naroku pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz 1. odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082606
ZPP člen 8, 243. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - operativni poseg - dokazovanje - dokaz z izvedencem - vzročna zveza - vzrok za poslabšanje zdravja - zdravniška napaka - nepravilno zdravljenje - postavitev novega izvedenca - prosta dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPP postavljanja izvedencev ne terja v nedogled in da mora sodišče, če kljub postavitvi novega izvedenca dvomi ali nasprotja (še zmeraj) obstajajo, ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
V vseh primerih, ko je sodišče primorano angažirati izvedenca, gre največkrat za obravnavo zahtevnih dejanskih vprašanj povezanih s strokovnimi znanji, s katerimi samo ne razpolaga. Takšne s strokovnimi znanji povezane „dileme“ v sferi dokazovanja tako (še zdaleč) niso značilne samo za spore, kot je predmetni (odškodninski spor zaradi (domnevnih) strokovnih napak zagrešenih v postopkih zdravljenja).
Vprašanje, ali so bili vsi medicinski postopki v zvezi s tožnikovim zdravljenjem opravljeni v skladu z medicinsko doktrino, samo za sebe za to pravdo ni ključno. Pomembno je le, ali so bili morebitni nestrokovno opravljeni postopki vzrok za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tega pa izvedeni dokazni postopek ne potrjuje.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor med dedičem in tretjo osebo
Pritožnika ne moreta biti napotena na pravdo, v kateri bi dokazovala „tujo“ lastninsko pravico na spornih pnevmatikah. Če je leasingodajalec (ali leasingojemalec) res lastnik pnevmatik, kot trdi dedinja, bi imel sam izločitveni zahtevek, vendar bi šlo v takem primeru za spor s tretjo osebo, v katerem ne pride do prekinitve zapuščinskega postopka.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7. ZPP člen 345, 345/2.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – predlog za nadaljevanje postopka – neprejem predloga s strani sodišča – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi podatkov vložišča Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da sta bili na vložišču evidentirani pisemski pošiljki, skladni z obema potrdiloma, ki ju je tožeča stranka priložila k pritožbi. Iz dohodnega zaznamka vložišča izhaja, da sta bili navedeni pisemski pošiljki odstopljeni na Pg vpisnik. Vendar pa je na gospodarski oddelek prispela le ena od obeh pisemskih pošiljk. Glede na obrazloženo, ni mogoče izključiti možnosti, da je tožeča stranka s priporočeno pošiljko 21. 2. 2015 pravočasno poslala predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – smiselna uporaba določb o delniški družbi – razlogi za izpodbojnost – pravica do informacij in vpogleda – izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega poročila – zahteva za izročitev fotokopij – delanje zapiskov
Sklep skupščine je (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa). Je pa sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, pri čemer teorija relevance ne velja.
Družbenik ima pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom.
Določba ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiva, ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.
Družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, lahko pa zahteva, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
odvzem poslovne sposobnosti – razlogi za odvzem poslovne sposobnosti – huda demenca
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti v 44. členu ZNP niso navedeni taksativno, temveč primeroma. Razlog za odvzem poslovne sposobnosti zato ni le duševna bolezen ali duševna zaostalost, ampak je lahko tudi huda demenca, če ta v tolikšni meri vpliva na človekovo psihofizično stanje, da ta ni več sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
SPZ člen 105, 105/3, 118. SZ-1 člen 3, 5. OZ člen 131.
padec na zasneženi in spolzki površini – skupni deli stavbe – čiščenje skupnih delov – upravnik – odgovornost upravnika – pogodba o upravljanju
Zavarovanec toženke (ki je bil v času škodnega dogodka upravnik stavbe) tožnici ne more biti odgovoren zaradi morebitne kršitve pogodbe, sklenjene med njim in lastniki stavbe. Za uveljavljanje sankcij zaradi kršitve pogodbene obveznosti so upravičene le stranke pogodbe. Podlaga za upravnikovo odgovornost tožnici so lahko le ugotovitve o opustitvi njegovih zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
neupravičena obogatitev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – možni donosi – konkretnost prikrajšanja
Zgolj pavšalno in hipotetično zatrjevanje tožene stranke o možnih donosih (z vlaganji v zlato in kapitalske trge), brez konkretnih navedb o sklepanju takšnih poslov in o vlaganjih v kapitalske trge, ne zadošča za prepričljiv sklep, da je bila tožeča stranka neupravičeno prikrajšana. Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar sta predpostavki za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
Namen 12. člena ZPP je v dolžnosti sodišča, da stranko pouči o procesnih pravicah in ne tudi o pravicah materialnega prava.
Šele, če bi tožeča stranka v trditveni podlagi vezala zatrjevano škodo na obračunani znesek terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, bi se od sodišča prve stopnje pričakovalo, da v okviru materialno procesnega vodstva pozove tožečo stranko, da opredeli višino posamezne škode, ki jo zatrjuje, ob upoštevanju že izplačanih zakonskih zamudnih obresti ter posledično na novo opredeli višino terjatve iz naslova neupravičene obogatitve.