CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073660
OZ člen 631. ZPP člen 7.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalcem – dolžnost plačila naročnika podjemnikovemu sodelavcu – pogoji za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu – koneksnost med terjatvijo podizvajalca do izvajalca in dolgom naročnika do izvajalca –– trditveno in dokazno breme
Tožnik mora dokazovati ne le, da je opravil dela za izvajalca in da naročnik še ni plačal vsega izvajalcu, ampak tudi, da naročnik še dolguje za dela, ki so bila predmet pogodbe z izvajalcem, ki jih sam še ni dobil plačanih.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - dokazno breme - dokazni predlog - dokazovanje pravnorelevatnega dejstva - stroški dobave toplotne energije - delež stroškov - omejeni pritožbeni razlogi
Dokaznemu bremenu glede trditev o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi, tožnica ni zadostila.
Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, in sicer če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Sodišče je tako ugotovilo, da ima tožnik za polovico nižjo plačo, kot jo je imel v času določitve preživnine s tem, da mu starši mesečno prispevajo 500,00 EUR, je v osebnem stečaju in ima štiri otroke, ki jih tudi ni imel v času določitve preživnine, katerih mesečni stroški preživljanja predstavljajo znesek 840,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je k mesečnim prihodkom tožnika prištelo znesek 500,00 EUR, ki ga tožniku dajeta mesečno njegova starša.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
sprememba odločitve o stikih - omejitev stikov med hčerko in očetom - dokaz z izvedencem - vprašanje utemeljenosti očitkov o spolni zlorabi otroka - varovanje otrokove koristi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je pravilno poudarilo, da je v smislu 5. odstavka 106. člena ZZZDR (ne glede na to, ali je prišlo do spolne zlorabe ali ne – to vprašanje za ta postopek ni bilo odločilnega pomena), treba ugotoviti, ali stiki predstavljajo psihično obremenitev za otroka, zaradi česar niso v njegovo korist. Sodišče je bilo zato dolžno ugotavljati relevantna dejstva v okviru navedene določbe, pri čemer ni smelo ugotavljati kot predhodno vprašanje (in tega tudi ni storilo), ali je nasprotni udeleženec morda storil katero od kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (pravdno sodišče lahko le izjemoma ugotavlja obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, kar pa v tej zadevi ni bilo aktualno).
Koliko časa naj bi stiki potekali pod nadzorom, je odvisno predvsem od ravnanja nasprotnega udeleženca. Zaradi varovanja otrokove koristi stikov pod nadzorom ni bilo mogoče časovno omejiti. Šele po določenem obdobju izvrševanja teh stikov bo mogoče oceniti njihov vpliv na razvoj mld. otroka in v primeru (ponovno) spremenjenih razmer predlagati tudi izdajo nove odločbe o stikih.
UPRAVNI POSTOPEK – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0063164
ZGO-1 člen 14, 14/1, 14/2, 35, 35/4, 54, 54/2, 56, 68, 68/1, 68/2. ZPNačrt člen 14, 14/5. OZ člen 59, 60, 514, 515. SPZ člen 211.
nastanek služnosti – ustanovitev služnostne pravice – gradbeno dovoljenje – občinski prostorski akti – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje – potrjen končni projekt – potrditev upravnega organa – dokazilo o pravici graditi – namen graditi – pogodbeno izražen namen – razlaga pogodb – uporaba materialnega prava – pogoj za ustanovitev služnostne pravice – volja graditi – hotni pogoj – kazualni pogoj
Gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt, šele daje pravni temelj za (zakonito) gradnjo.
Če obstaja med strankama spor glede vsebine dogovora, gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Razlaga pogodbe pa je značilen primer uporabe materialnega prava.
Stranki sta v Pogodbi določili pogoj za ustanovitev služnostne pravice, ki je odvisen od volje tožene stranke, in sicer volje graditi na parc. št. 798/24. Takšen pogoj se imenuje hotni (potestativni). Takšen pogoj je izrazito neugoden za sopogodbenika, ki ne odloča o nastopu pogoja. Odvisen je namreč od volje tistega sopogodbenika, ki odloča o nastopu pogoja. Nedopusten pa zaradi tega hotni pogoj ni. Dopustna sta tako hotni kot kazualni pogoj.
Ni razloga, ki bi govoril proti dopustnosti hotnega pogoja pri ustanovitvi stvarne služnosti.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba – dokazna ocena
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi prejšnja lastnika izvrševala posest spornega dela gozda, sam pa (morebitne) posesti ni izvrševal v obdobju, potrebnem za priposestvovanje, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev lastninske pravice pravilna.
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi njegovi predniki uporabljali sporno pot, sam pa glede na to, da je že v letu 1998 nastal spor o poteku poti, služnostnih ravnanj, ki bi mogla biti podlaga za priposestvovanje služnosti, ni izvrševal potrebno dobo, je pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja zatrjevane služnosti.
Iz dikcije 1. odstavka 569. člena OZ izhaja, da je bistvena sestavina posojilne pogodbe, o kateri mora biti doseženo soglasje, določena količina denarja.
Uradni zaznamek ni javna listina in kot takšen nima dokazne moči iz 224. člen ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070925
SZ-1 člen 26, 49, 49/1, 53, 53/2, 64 – 67. OZ člen 772. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
pogodba o upravljanju – aktivna legitimacija upravnika – mandatna pogodba – veljavnost pogodbe – obveznosti do izvajalcev storitev – razporeditev dokaznega bremena – pravica etažnega lastnika do vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami in v stanje rezervnega sklada – lex specialis – poplačilo stroškov iz rezervnega sklada – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pobotni ugovor – preplačila
Toženka se neutemeljeno sklicuje na uporabo pravil OZ o mandatni pogodbi, saj je SZ-1 v odnosu do OZ specialni predpis, ki vprašanje upravnikovega poročanja o stanju poslov v 64. do 67. členu SZ-1 ureja na drugačen način, kot to določa OZ.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082001
OZ člen 271, 271/2, 274, 275, 347, 355, 355/1, 355/1-6, 365, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
upravnik – stroški obratovanja in upravljanja – poslovna stavba – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – subrogacija – izpolnitev tretjega – odstop terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
V primeru poslovne stavbe, je treba terjatve upravnika obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji.
razdelitev stečajne mase – splošna razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – najemna pogodba – zastava dolžnikovih terjatev – ločitvena pravica – najemnina – odpoved najemne pogodbe in sklenitev nove
Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – terjatev še ni zapadla
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe terjatev na plačilo dividend, kot so zahtevane v razširjenem tožbenem zahtevku in predlagani začasni odredbi, še ni zapadla, vendar pa 1. odstavek 270. člena ZIZ predvideva izdajo začasne odredbe, ki ima naravo začasnega zavarovanja, tudi za primere, ko je podana verjetnost, da bo terjatev šele nastala. Takšno zavarovanje je mogoče predlagati tudi, ko tožba še niti ni vložena in se sodni postopek še ni začel.