predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082606
ZPP člen 8, 243. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - operativni poseg - dokazovanje - dokaz z izvedencem - vzročna zveza - vzrok za poslabšanje zdravja - zdravniška napaka - nepravilno zdravljenje - postavitev novega izvedenca - prosta dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPP postavljanja izvedencev ne terja v nedogled in da mora sodišče, če kljub postavitvi novega izvedenca dvomi ali nasprotja (še zmeraj) obstajajo, ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
V vseh primerih, ko je sodišče primorano angažirati izvedenca, gre največkrat za obravnavo zahtevnih dejanskih vprašanj povezanih s strokovnimi znanji, s katerimi samo ne razpolaga. Takšne s strokovnimi znanji povezane „dileme“ v sferi dokazovanja tako (še zdaleč) niso značilne samo za spore, kot je predmetni (odškodninski spor zaradi (domnevnih) strokovnih napak zagrešenih v postopkih zdravljenja).
Vprašanje, ali so bili vsi medicinski postopki v zvezi s tožnikovim zdravljenjem opravljeni v skladu z medicinsko doktrino, samo za sebe za to pravdo ni ključno. Pomembno je le, ali so bili morebitni nestrokovno opravljeni postopki vzrok za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tega pa izvedeni dokazni postopek ne potrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082595
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2. ZPP člen 8, 14.
odškodninska odgovornost - pretep - naročnik napada - protipravno ravnanje napeljevalca - skupno delovanje več oseb pri povzročitvi škode - solidarna odgovornost - dokazna ocena - vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Pritožnica pri pretepanju tožnikov ni sodelovala, je pa napad naročila, ker je bila s tožnikoma v sporu. Pri skupnem delovanju več oseb pri povzročitvi škode je solidarno s povzročiteljem škode odgovoren tudi napeljevalec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
ZPP člen 116, 116/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1. ZIZ člen 60, 60/3.
vrnitev v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti procesno dejanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prekluzija dokazov – predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo
Vprašanje pravočasnosti predložitve dokazov sodišče presoja po 4. odstavku 286. člena ZPP, po zaključku obravnave pa v morebitnem pritožbenem postopku po 1. odstavku 337. člena ZPP. Pri kasnejši predložitvi dokazov torej ne gre za izgubo pravice opraviti procesno dejanje, ki bi utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje.
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, in sicer če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Sodišče je tako ugotovilo, da ima tožnik za polovico nižjo plačo, kot jo je imel v času določitve preživnine s tem, da mu starši mesečno prispevajo 500,00 EUR, je v osebnem stečaju in ima štiri otroke, ki jih tudi ni imel v času določitve preživnine, katerih mesečni stroški preživljanja predstavljajo znesek 840,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je k mesečnim prihodkom tožnika prištelo znesek 500,00 EUR, ki ga tožniku dajeta mesečno njegova starša.
ZPP člen 108, 108/5, 108/6, 184, 187. ZNP člen 37, 146. SPZ člen 88, 89, 89/2.
postopek za dovolitev nujne poti – sprememba predloga – nepopoln predlog – poziv za dopolnitev predloga – opozorilo na posledice – zavrženje predloga – nujna pot – določitev nujne poti – stroški postopka
S tem, ko je sodišče dopustilo, da predlagatelj predlog naknadno (po poteku roka za dopolnitev predloga) dopolni in navede še enega udeleženca postopka ter predlaga ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah, ki jih je že prej uporabljal kot pot, čemur lastnik parcele ni nasprotoval, ni ravnalo v nasprotju s 5. odstavkom 108. člena ZPP, temveč v duhu določb ZNP. Poleg tega iz sklepa sodišča, ki ga je izreklo na naroku, izhaja, da predlagatelja ni opozorilo na posledice morebitne opustitve zahtevane dopolnitve predloga v smislu določila 6. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar z morebitno sankcijo v obliki zavrženja predloga predlagatelj niti ni bil seznanjen.
stečajni postopek – preizkus terjatev – preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic – prerekanje ločitvene pravice – ugovor prerekanja izločitvene pravice – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – ločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova – napotitev na pravdo – postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami
Kadar je prerekana ločitvena pravica, je odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami, odvisna le od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. V takem primeru se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
razmerja med starši in otroki – stiki – korist otroka – izvedenec – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pomanjkljivo izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca
Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati izvedenca na naroku pred izdajo sodbe in to ne le iz razloga iz 1. odstavka 253. člena ZPP, ki določa obvezno zaslišanje izvedenca na naroku, marveč iz razloga, ker je bilo dopolnilno izvedensko mnenje strokovno pomanjkljivo in ni odgovorilo na nobeno relevantno vprašanje.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – uveljavljanje predkupne pravice – kršitve predkupne pravice
Zakon predkupnemu upravičencu izrecno odreka procesno (kot tudi stvarno) legitimacijo za uveljavljanje predkupne pravice po (v stečajnem postopku) opravljeni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato sodišče prve stopnje predloga predkupne upravičenke ne bi smelo niti meritorno obravnavati.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082612
OZ člen 3, 15, 20, 20/3, 51, 51/1, 54, 54/1, 569. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - oblika sklenitve pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pogodba o projektnem financiranju - veljavnost pogodbe - obstoj pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe - odstop od pogajanj - nepoštena pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - pravica do enakega varstva pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - obrazložitev - argumentacija sodbe - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narava kršitve
Ker lahko kreditno pogodbo sklene le banka, je bila sporna pogodba, ki jo stranke in sodišče imenujejo kreditna pogodba, lahko zgolj posojilna pogodba. To pogodbo ureja OZ v VIII. poglavju. Za njeno sklenitev oblika ni predpisana, zato je veljavno sklenjena tudi ustno sklenjena pogodba. OZ pogodbe o projektnem financiranju, ki naj bi bila med toženko in odstopnico sklenjena kot krovna pogodba, ne ureja. Gre torej za eno izmed t. i. inominatnih (brezimenskih) pogodb. Splošno pravilo, ki velja tudi za gospodarske pogodbe, je, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen, če zakon določa drugače, ali če se pogodbeni stranki sporazumeta, naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Ker pozitivno pravo ne določa posebnih pravil za pogodbo o projektnem financiranju, stranki pa sporazuma, da bo oblika pogoj za veljavnost nista zatrjevali, splošno pravilo o veljavnosti ustne pogodbe velja tudi zanjo.
Pravici do enakega varstva pravic ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Za škodo odgovarja stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082001
OZ člen 271, 271/2, 274, 275, 347, 355, 355/1, 355/1-6, 365, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
upravnik – stroški obratovanja in upravljanja – poslovna stavba – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – subrogacija – izpolnitev tretjega – odstop terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
V primeru poslovne stavbe, je treba terjatve upravnika obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0082015
URS člen 26. OZ člen 131, 165. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/3, 48/3-2, 66, 66/1, 66/1-1, 74, 74/2. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102. ZUP člen 274. ZPP člen 7, 243, 274, 337.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje upravnega organa – razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – očitna kršitev materialnega zakona – gradbeno dovoljenje – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – pridobitev lokacijske informacije – odgovornost projektanta – temeljne zahteve projektiranja – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku – obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – čista premoženjska škoda – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – pritožbena novota – splošno znano dejstvo
Toženki je treba priznati tudi odvetniške stroške za en narok v ponovljenem postopku, kot so bili priglašeni s stroškovnikom.
Pri odškodninskih obveznostih, kadar je denarna terjatev čista, opomin ni potreben za to, da stranka zaide v zamudo, temveč tožnici pripadajo zakonske zamudne obresti že ob zapadlosti čiste denarne terjatve dalje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 41, 49, 49-1, 52.
nagrada in stroški izvedenca – prevoz za prevzem in predajo spisa – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec je upravičen do potnega stroška za prevzem in oddajo spisa pri sodišču zaradi izdelave izvedenskega mnenja, saj je bilo to opravilo v zvezi z njegovim delom.
URS člen 22. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izpis iz kazenske evidence - javna listina - dokazna moč javne listine - enako varstvo pravic - rok za pridobitev podatkov
Za umestitev med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni bistveno, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju Republike Slovenije oziroma ali je bil dolžnik za kaznivo dejanje obsojen po pravu Republike Slovenije.
Nomotehnična umestitev v zakon ni bistvena.
Kaznivo dejanje „Izbjegavanje carinskog nadzora“ iz 298. člena Kaznenog zakona spada v XXI. poglavje, v katero so umeščena kazniva dejanja proti varnosti plačilnega prometa in poslovanja.
Primarni in skupni objekt zaščite nakazuje na njihov ekonomski (torej premoženjski) karakter.