OZ člen 118, 468, 468-2, 480, 480/2, 512, 620, 620/3, 635, 635/2 639, 639/3.
podjemna pogodba – stvarne napake – zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalna pravica – ugovor nepravilne izpolnitve
Zahtevek za znižanje kupnine pri prodajni pogodbi sicer res predstavlja "tožbeno oblikovalno pravico", ki jo mora kupec uveljavljati sodno z oblikovalno tožbo. Vendar pa drugi odstavek 480. člena OZ kupcu (oziroma drugi odstavek 635. člena naročniku) izrecno omogoča uveljavitev zahtevka za znižanje kupnine z ugovorom proti prodajalčevemu/podjemnikovemu zahtevku za plačilo. Po tej določbi lahko namreč kupec (naročnik), ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača, uveljavlja zahtevek za znižanje kupnine/plačila. Kupec (naročnik) lahko torej v tem primeru zahtevek za znižanje plačila uveljavlja kot nesamostojen zahtevek (ugovor) proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo. Če lahko toženi kupec (naročnik) po izteku roka za vložitev tožbe z ugovorom uveljavlja znižanje kupnine/plačila, ni nobenega razumnega razloga, da že pred potekom tega roka ne bi mogel uveljavljati jamčevalnega zahtevka na enak način - z ugovorom. Ni namreč razloga za ureditev, po kateri bi toženi kupec (naročnik) po izteku enoletnega prekluzivnega roka lahko z ugovorom uveljavljal znižanje kupnine/plačila, ne pa pred potekom tega roka, upoštevaje, da bi lahko kupec (naročnik) vedno dočakal potek prekluzivnega roka. To pomeni, da toženemu kupcu (naročniku), ki si želi doseči znižanje kupnine/plačila, v obrambi pred tožbenim zahtevkom ni potrebno vložiti nasprotne tožbe, temveč zadošča zgolj ugovor .
gradbena pogodba - stranka gradbene pogodbe - stvarna legitimacija - odgovornost za stvarne napake - prenos jamčevalnih upravičenj na pridobitelja
Smisel (causa) določbe 661. člena OZ (prehod pravic naročnika in kasnejše pridobitelje gradbe) je v tem, da se zaščitijo bodoči pridobitelji iz razloga, ker ti niso stranke gradbene pogodbe. Gradbena pogodba namreč daje naročniku gradnje v razmerju do izvajalca močnejše in dolgotrajnejše varstvo zaradi stvarnih napak, kot jih ima stranka kupne pogodbe (za gradbo ali njen del) v razmerju do prodajalca. Tožeča stranka, ki je sama (pravni in dejanski) naročnik gradnje, takšnega dodatnega varstva ne potrebuje in ima le jamčevalni zahtevek, ki pa ga ne more uveljaviti zoper pravno osebo, ki ni bila njena pogodbena stranka (temveč podizvajalec).
URS člen 22. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izpis iz kazenske evidence - javna listina - dokazna moč javne listine - enako varstvo pravic - rok za pridobitev podatkov
Za umestitev med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni bistveno, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju Republike Slovenije oziroma ali je bil dolžnik za kaznivo dejanje obsojen po pravu Republike Slovenije.
Nomotehnična umestitev v zakon ni bistvena.
Kaznivo dejanje „Izbjegavanje carinskog nadzora“ iz 298. člena Kaznenog zakona spada v XXI. poglavje, v katero so umeščena kazniva dejanja proti varnosti plačilnega prometa in poslovanja.
Primarni in skupni objekt zaščite nakazuje na njihov ekonomski (torej premoženjski) karakter.
razdelitev stečajne mase – splošna razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – najemna pogodba – zastava dolžnikovih terjatev – ločitvena pravica – najemnina – odpoved najemne pogodbe in sklenitev nove
Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 41, 49, 49-1, 52.
nagrada in stroški izvedenca – prevoz za prevzem in predajo spisa – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec je upravičen do potnega stroška za prevzem in oddajo spisa pri sodišču zaradi izdelave izvedenskega mnenja, saj je bilo to opravilo v zvezi z njegovim delom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DELOVNO PRAVO – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – INVALIDI
VSL0023344
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 256. ZPIZ člen 34. ZDR člen 119.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti – izvrševanje kazenskih sankcij – nadzor nad izvrševanjem zakona – izvršitev izrečene zaporne kazni
Obsojeni je s tem, ko je postala odločba ZPIZ o priznani invalidnosti I. kategorije z dnem 12. 2. 2013 pravnomočna, postal na območju RS dela nezmožen in do morebitne spremembe v zvezi z njegovo zmožnostjo dela ni pravne podlage za izvrševanje 12. člena ZIKS-1. Nastanek te okoliščine, torej ugotovljena invalidnost I. kategorije, je namreč, sama po sebi zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Zavodi za prestajanje kazni zapora so vezani na določbe navedene zakonodaje, ki ščiti delavce, za katere je ugotovljeno, da niso dela zmožni, in izvrševanje „vikend zapora“, ki bi bilo v nasprotju z njimi, po presoji pritožbenega sodišče ne ustreza ureditvi po ZIKS-1 in tudi ne namenu tega instituta, ki je predviden za obsojence, ki so sposobni redno opravljati delo oziroma se redno šolati.
Pristojnosti Inšpektorata za delo RS ne sežejo prek meje naše države in s tem, ko bi, četudi le občasno, obsojeni delal izven tega območja, bi bil takšen nadzor neizvršljiv in tako trenutna zaposlitev tudi s tega vidika za obsojenca ne more priti v poštev.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – terjatev še ni zapadla
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe terjatev na plačilo dividend, kot so zahtevane v razširjenem tožbenem zahtevku in predlagani začasni odredbi, še ni zapadla, vendar pa 1. odstavek 270. člena ZIZ predvideva izdajo začasne odredbe, ki ima naravo začasnega zavarovanja, tudi za primere, ko je podana verjetnost, da bo terjatev šele nastala. Takšno zavarovanje je mogoče predlagati tudi, ko tožba še niti ni vložena in se sodni postopek še ni začel.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nagrada stečajnega upravitelja – pravica do pritožbe družbenika – pravica do pritožbe direktorja – položaj in pristojnosti upravitelja
ZFPPIPP nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnica kot družbenica in (bivša) direktorica stečajnega dolžnika pravico vložiti pritožbo zoper sklep o nagradi stečajnega upravitelja.
ločitvena pravica – priznana in prerekana terjatev – preizkus ločitvenih pravic – izjava upravitelja – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovorni razlogi – uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi
V stečajnem postopku upnik ne more uveljavljati, da bi upravitelj moral priznati terjatev oziroma ločitveno pravico. Stečajno sodišče tudi ne more spremeniti odločitve upravitelja o priznanju ali prerekanju terjatve oziroma ločitvene pravice. Upnik ima pritožnik možnost, da svojo zatrjevano ločitveno pravico uveljavlja v posebnem pravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023345
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/10. ZIKS-1 člen 13, 24, 25. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – neizpolnjevanje nalog
Kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, 10. odstavek 86. člena KZ-1, v primeru, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja še na določbo 2. odstavka 6. člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist, da se za neizpolnjevanje nalog štejejo zlasti naslednja ravnanja napotene osebe: ponavljajoče zamujanje na delo, ponavljajoča neupravičena odsotnost z dela, hujše neprimerno vedenje do zaposlenih pri izvajalski organizaciji ali do uporabnikov njenih storitev in namerno poškodovanje delovnih sredstev. V obravnavanem primeru ob odločanju sodišče prve stopnje ni imelo podatkov, da naj bi obsojeni že začel z opravljanjem dela, kot to navajajo pritožniki, vendar pa je ob tem poudariti tudi, da je bilo temu tako iz povsem drugačnega razloga, kot „neizpolnjevanje nalog“ opredeljuje prej navedeni podzakonski akt. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj je dejansko stanje v zvezi z zmožnostjo obsojenca, da ta v roku dveh let namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist, glede na dogajanje v marcu in aprilu 2015 ostalo delno nerazjasnjeno in zato niso mogle biti ustrezno upoštevane vse okoliščine na strani obsojenega, ki jih je ta tekom postopka izpostavil.
V nadaljnjem postopku mora sodišče zato preveriti vse podatke, ki so jih naknadno posredovali pritožniki, in sicer tako pri CSD kot tudi pri D., pri katerem naj bi obsojeni začel in v manjšem delu tudi že opravil delo v splošno korist. Šele, ko bodo zbrani vsi manjkajoči podatki, se bodo lahko preizkusile navedbe pritožnikov o tem, da je obsojeni z delom že pričel in da ga bo zmožen v celoti opraviti v roku, ki mu je bil za to določen.
načelo proste presoje dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – vpogled v kazenski spis – načelo neposrednosti – možnost sodelovanja v postopku
Ker je tožeča stranka v dokazne namene predlagala vpogled v kazenski spis, sodišče prve stopnje, s tem, ko je vpogledalo v zapisnik z glavne obravnave v tej kazenski zadevi, ni kršilo določb ZPP.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
predujem za kritje stroškov stečajnega postopka – prenos prijavljene terjatve – pravica do vrnitve založenega zneska predujma – predlagatelj postopka
S tem, ko je N. d.d. prijavljeno terjatev odstopila DUTB d.d., je sicer DUTB postala nova upnica prijavljene terjatve po kreditni pogodbi z dne 9. 1. 2007, ki je bila s pogodbo o potrditvi odstopa prenesena na družbo DUTB d.d. Vendar se znesek, katerega vračilo zahteva družba DUTB d.d., ne nanaša na plačilo terjatve po kreditni pogodbi, temveč gre za vračilo predujma, ki ga je plačala predlagateljica postopka, N. d.d., zato nova upnica ni upravičena do vračila le-tega.
Predlagatelj postopka po 54. členu ZFPPPIPP je zgolj oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, kar je v konkretnem primeru N. d.d. Zato je slednja tudi upravičena do delnega vračila založenega zneska predujma, in ne pritožnica. Da bi na pritožnico prešla terjatev na vračilo v stečajnem postopku plačanega predujma, bi morala biti s pogodbo o odstopu prenešena tudi ta terjatev. Terjatev na vračilo plačanega predujma je samostojna terjatev, ki s prijavljeno terjatvijo iz naslova kreditne pogodbe (sklenjeno med N. d.d. in dolžnikom) ni v neposredni zvezi.
Zmotno je presoja sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi bistveno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine. V konkretnem sporu je namreč odločilno, ali izpolnjuje pogoje za nadaljnje izplačevanje istovrstne denarne dajatve po prenehanju delovnega razmerja. Tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti, je bila pravnomočno že priznana pravica do delne invalidske pokojnine. Zaradi prenehanja delovnega razmerja je prišlo do ustavitve izplačevanja denarne dajatve, v samo pravico pa ni bilo poseženo. Zato je potrebno v ponovljenem predsodnem upravnem postopku njegovo vlogo obravnavati kot zahtevo za nadaljnje izplačevanje istovrstne denarne dajatve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo odločanje o nadaljnjem izplačevanju in odmeri delne invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073659
ZJShemRS člen 7, 7/2, 7/2-1, 7/2-2, 7/2-3, 17a. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 4. ZPP člen 337, 337/1. ZOR člen 1066.
ničnost kreditne pogodbe – jamstvo Republike Slovenije – kratkoročni kredit, odobren za namen financiranja obratnih sredstev – vključitev kredita v jamstveno shemo – reprogramiranje zapadlih obveznosti – nedovoljene pritožbene novote
ZJShemRS in Uredba izrecno ne izvzemata kreditov za reprogramiranje obstoječih kreditnih obveznosti, po katerih je obveznost že zapadla.
ZIZ člen 15, 42, 42/1, 42/2. ZPP člen 139, 139/2, 142, 142/1, 149, 149/2, 149/3.
vročanje sodnih pošiljk - potrdilo o vročitvi - vročilnica - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Le-to podpišeta prejemnik in vročevalec, pri čemer prejemnik zapiše sam z besedami na vročilnici dan prejema. Ob potrjevanju vročitve, torej prejemnik prejema ne le potrdi s podpisom, temveč mora sam na vročilnici z besedo zapisati tudi dan sprejema. Če naslovnik tega ne stori, mora vročevalec na vročilnici navesti razlog za to.
pobotanje terjatev – zakonski pobot – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – primeri, ko je pobot izključen
Pravila, ki jih ZFPPIPP v 261. in nadaljnjih členih določa za pobotanje, ne izključujejo uporabe 316. člena OZ. Določba 261. člena ZFPPIPP pove le, da je pobot v stečaju dovoljen, ne omogoča pa sklepanja, da je z njo določeno, da se lahko v stečajnem postopku pobotajo vsakršne terjatve.
postopek za ureditev meje – lastninski spor – močnejša pravica – zadnja mirna posest – upoštevanje pravnomočne sodbe na ugotovitev lastninske pravice
Ureditev meje, kot je določena v SPZ je postopek, namenjen dokončni ureditvi meje med dvema nepremičninama, ko stranki zatrjujeta različen potek mejne črte. Tak spor lahko hitro preraste v spor zaradi obstoja lastninske pravice na nepremičnini. Prav zato SPZ določa drugačno ureditev v postopku, kadar vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratnik vrednosti za določitev spora majhne vrednosti od postopka, ko je vrednost spornega mejnega prostora nižja. Izhaja namreč iz ocene, da gre pri prvem dejansko že za lastninski spor. Zato je tudi določeno, da se v nepravdnem postopku mejo uredi na podlagi močnejše pravice le ob soglasju vseh strank. Če soglasja ni, mora sodišče uporabiti kriterij zadnje mirne posesti, oziroma pravične ocene. Stranke imajo nato v primeru nestrinjanja z odločitvijo svojo (močnejšo) pravico možnost uveljavljati v pravdi. Pravda torej sledi nepravdnemu postopku. V predmetni zadevi gre za specifično situacijo, saj sta lastninski pravdi med predlagateljico in pritožniki že pravnomočno zaključeni in sicer so pritožniki pravdo na ugotovitev lastninske pravice (torej zatrjevano močnejšo pravico), v kateri so postavili enake navedbe kot v tem nepravdnem postopku, že izgubili. Zato bi pomenilo odločanje na podlagi zadnje mirne posesti ali po pravični oceni nedopusten poseg v načelo pravnomočnosti. Če predlagateljica namreč s tako odločitvijo ne bi bila zadovoljna, ne bi več mogla sprožiti pravde, saj je bilo o lastninski pravici na parc.št. *3 k.o. ... že pravnomočno odločeno. Sodišče je zato obe pravnomočni sodbi moralo upoštevati pri svoji odločitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev drugega delavca
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo en teden potem, ko je v poslovalnici, v katereri je bil zaposlen tožnik, iz razloga povečanega obsega dela zaposlila dodatno delavko na enakem delovnem mestu, kot ga je zasedal tožnik. Tožena stranka tako ni dokazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, zato je podana odpoved nezakonita.
ZPP člen 7, 212, 214, 451, 451/1, 452. OZ člen 190.
trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - stroški upravljanja - substanciranost ugovora - spor majhne vrednosti - pravočasnost trditev
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določila 214. člena ZPP, po katerem bi moralo zaradi pavšalnega prerekanja tožene stranke zatrjevana dejstva šteti za priznana. Sklepčnost tožbe namreč ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, temveč se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih navede tožeča stranka v tožbi. Šele po tem, ko bi tožeča stranka dovolj konkretizirala svojo terjatev, bi breme konkretnega prerekanja trditev prevalila na toženo stranko.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v tožnikovem primeru zaradi pravnomočne obsodilne sodbe, izdane v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se preganja po uradni dolžnosti, reintegracija ne pride v poštev, saj je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati po samem zakonu. ZSSloV in ZObr, ki veljata za pripadnike stalne sestave Slovenske vojske, vsebujeta tudi posebne določbe o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, posebej pa urejata tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Izrecno je določen razlog za odpoved in način odpovedi, in sicer odpoved z enostranskim aktom. Iz drugega odstavka 63. člena ZSSloV izhaja, da pristojna oseba za izdajo aktov odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZObr v takem primeru izda ugotovitveni sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. ZObr v sedmem odstavku 88. člena določa, da osebi, ki opravlja vojaško službo, če je obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v trajanju več kot tri mesece, preneha delovno razmerje. Delavcem v tem primeru preneha delovno razmerje z vročitvijo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe. To pomeni, da bi tožniku lahko prenehalo delovno razmerje le na podlagi sklepa, ki ga izda predstojnik. Razlogi, da je tožena stranka tožniku že predhodno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki pa je bila kasneje razveljavljena kot nezakonita, so na strani tožene stranke in zato ni mogoče prevaliti posledic neizdaje ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe na tožnika. Z razveljavitvijo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ponovno vzpostavljeno delovno razmerje tožnika na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je tožena stranka predlagala razvezo pogodbe po 118. členu ZDR-1, je pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zato je sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo v odločitvi o prenehanju delovnega razmerja in tožniku priznalo delovno razmerje do odločitve sodišča prve stopnje.