procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nagrada stečajnega upravitelja – pravica do pritožbe družbenika – pravica do pritožbe direktorja – položaj in pristojnosti upravitelja
ZFPPIPP nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnica kot družbenica in (bivša) direktorica stečajnega dolžnika pravico vložiti pritožbo zoper sklep o nagradi stečajnega upravitelja.
ločitvena pravica – priznana in prerekana terjatev – preizkus ločitvenih pravic – izjava upravitelja – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovorni razlogi – uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi
V stečajnem postopku upnik ne more uveljavljati, da bi upravitelj moral priznati terjatev oziroma ločitveno pravico. Stečajno sodišče tudi ne more spremeniti odločitve upravitelja o priznanju ali prerekanju terjatve oziroma ločitvene pravice. Upnik ima pritožnik možnost, da svojo zatrjevano ločitveno pravico uveljavlja v posebnem pravdnem postopku.
Določilo 221v. člena ZFPPIPP je umeščeno v oddelek ZFPPIPP 4.8 – Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo. Pravila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave so urejena v oddelku 4.7. ZFPPIPP in v 221a. členu ZFPPIPP je določeno, da je postopek poenostavljene prisilne poravnave dovoljeno voditi nad mikro in majhno družbo (kar je pritožnik) ter nad podjetnikom posameznikom. V 221b. členu ZFPPIPP so tudi določena pravila, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo iz splošnih določb o prisilni poravnavi. Med njimi ni določbe 221v. člena ZFPPIPP, kar je tudi sistemsko logično, saj pravila od 221h. do 221z. člena ZFPPIPP veljajo le za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo, kar pa pritožnik ni.
razdelitev stečajne mase – splošna razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – najemna pogodba – zastava dolžnikovih terjatev – ločitvena pravica – najemnina – odpoved najemne pogodbe in sklenitev nove
Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.
URS člen 22. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izpis iz kazenske evidence - javna listina - dokazna moč javne listine - enako varstvo pravic - rok za pridobitev podatkov
Za umestitev med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni bistveno, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju Republike Slovenije oziroma ali je bil dolžnik za kaznivo dejanje obsojen po pravu Republike Slovenije.
Nomotehnična umestitev v zakon ni bistvena.
Kaznivo dejanje „Izbjegavanje carinskog nadzora“ iz 298. člena Kaznenog zakona spada v XXI. poglavje, v katero so umeščena kazniva dejanja proti varnosti plačilnega prometa in poslovanja.
Primarni in skupni objekt zaščite nakazuje na njihov ekonomski (torej premoženjski) karakter.
gradbena pogodba - stranka gradbene pogodbe - stvarna legitimacija - odgovornost za stvarne napake - prenos jamčevalnih upravičenj na pridobitelja
Smisel (causa) določbe 661. člena OZ (prehod pravic naročnika in kasnejše pridobitelje gradbe) je v tem, da se zaščitijo bodoči pridobitelji iz razloga, ker ti niso stranke gradbene pogodbe. Gradbena pogodba namreč daje naročniku gradnje v razmerju do izvajalca močnejše in dolgotrajnejše varstvo zaradi stvarnih napak, kot jih ima stranka kupne pogodbe (za gradbo ali njen del) v razmerju do prodajalca. Tožeča stranka, ki je sama (pravni in dejanski) naročnik gradnje, takšnega dodatnega varstva ne potrebuje in ima le jamčevalni zahtevek, ki pa ga ne more uveljaviti zoper pravno osebo, ki ni bila njena pogodbena stranka (temveč podizvajalec).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023345
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/10. ZIKS-1 člen 13, 24, 25. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist člen 6, 6/2.
način izvršitve kazni zapora – nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – neizpolnjevanje nalog
Kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, 10. odstavek 86. člena KZ-1, v primeru, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja še na določbo 2. odstavka 6. člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist, da se za neizpolnjevanje nalog štejejo zlasti naslednja ravnanja napotene osebe: ponavljajoče zamujanje na delo, ponavljajoča neupravičena odsotnost z dela, hujše neprimerno vedenje do zaposlenih pri izvajalski organizaciji ali do uporabnikov njenih storitev in namerno poškodovanje delovnih sredstev. V obravnavanem primeru ob odločanju sodišče prve stopnje ni imelo podatkov, da naj bi obsojeni že začel z opravljanjem dela, kot to navajajo pritožniki, vendar pa je ob tem poudariti tudi, da je bilo temu tako iz povsem drugačnega razloga, kot „neizpolnjevanje nalog“ opredeljuje prej navedeni podzakonski akt. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj je dejansko stanje v zvezi z zmožnostjo obsojenca, da ta v roku dveh let namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist, glede na dogajanje v marcu in aprilu 2015 ostalo delno nerazjasnjeno in zato niso mogle biti ustrezno upoštevane vse okoliščine na strani obsojenega, ki jih je ta tekom postopka izpostavil.
V nadaljnjem postopku mora sodišče zato preveriti vse podatke, ki so jih naknadno posredovali pritožniki, in sicer tako pri CSD kot tudi pri D., pri katerem naj bi obsojeni začel in v manjšem delu tudi že opravil delo v splošno korist. Šele, ko bodo zbrani vsi manjkajoči podatki, se bodo lahko preizkusile navedbe pritožnikov o tem, da je obsojeni z delom že pričel in da ga bo zmožen v celoti opraviti v roku, ki mu je bil za to določen.
ZIZ člen 15, 42, 42/1, 42/2. ZPP člen 139, 139/2, 142, 142/1, 149, 149/2, 149/3.
vročanje sodnih pošiljk - potrdilo o vročitvi - vročilnica - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dokazilo o opravljeni vročitvi je vročilnica. Le-to podpišeta prejemnik in vročevalec, pri čemer prejemnik zapiše sam z besedami na vročilnici dan prejema. Ob potrjevanju vročitve, torej prejemnik prejema ne le potrdi s podpisom, temveč mora sam na vročilnici z besedo zapisati tudi dan sprejema. Če naslovnik tega ne stori, mora vročevalec na vročilnici navesti razlog za to.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0082015
URS člen 26. OZ člen 131, 165. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/3, 48/3-2, 66, 66/1, 66/1-1, 74, 74/2. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102. ZUP člen 274. ZPP člen 7, 243, 274, 337.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje upravnega organa – razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – očitna kršitev materialnega zakona – gradbeno dovoljenje – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – pridobitev lokacijske informacije – odgovornost projektanta – temeljne zahteve projektiranja – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku – obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – čista premoženjska škoda – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – pritožbena novota – splošno znano dejstvo
Toženki je treba priznati tudi odvetniške stroške za en narok v ponovljenem postopku, kot so bili priglašeni s stroškovnikom.
Pri odškodninskih obveznostih, kadar je denarna terjatev čista, opomin ni potreben za to, da stranka zaide v zamudo, temveč tožnici pripadajo zakonske zamudne obresti že ob zapadlosti čiste denarne terjatve dalje.
načelo proste presoje dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – vpogled v kazenski spis – načelo neposrednosti – možnost sodelovanja v postopku
Ker je tožeča stranka v dokazne namene predlagala vpogled v kazenski spis, sodišče prve stopnje, s tem, ko je vpogledalo v zapisnik z glavne obravnave v tej kazenski zadevi, ni kršilo določb ZPP.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
OZ člen 118, 468, 468-2, 480, 480/2, 512, 620, 620/3, 635, 635/2 639, 639/3.
podjemna pogodba – stvarne napake – zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalna pravica – ugovor nepravilne izpolnitve
Zahtevek za znižanje kupnine pri prodajni pogodbi sicer res predstavlja "tožbeno oblikovalno pravico", ki jo mora kupec uveljavljati sodno z oblikovalno tožbo. Vendar pa drugi odstavek 480. člena OZ kupcu (oziroma drugi odstavek 635. člena naročniku) izrecno omogoča uveljavitev zahtevka za znižanje kupnine z ugovorom proti prodajalčevemu/podjemnikovemu zahtevku za plačilo. Po tej določbi lahko namreč kupec (naročnik), ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača, uveljavlja zahtevek za znižanje kupnine/plačila. Kupec (naročnik) lahko torej v tem primeru zahtevek za znižanje plačila uveljavlja kot nesamostojen zahtevek (ugovor) proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo. Če lahko toženi kupec (naročnik) po izteku roka za vložitev tožbe z ugovorom uveljavlja znižanje kupnine/plačila, ni nobenega razumnega razloga, da že pred potekom tega roka ne bi mogel uveljavljati jamčevalnega zahtevka na enak način - z ugovorom. Ni namreč razloga za ureditev, po kateri bi toženi kupec (naročnik) po izteku enoletnega prekluzivnega roka lahko z ugovorom uveljavljal znižanje kupnine/plačila, ne pa pred potekom tega roka, upoštevaje, da bi lahko kupec (naročnik) vedno dočakal potek prekluzivnega roka. To pomeni, da toženemu kupcu (naročniku), ki si želi doseči znižanje kupnine/plačila, v obrambi pred tožbenim zahtevkom ni potrebno vložiti nasprotne tožbe, temveč zadošča zgolj ugovor .
Zmotno je presoja sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi bistveno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine. V konkretnem sporu je namreč odločilno, ali izpolnjuje pogoje za nadaljnje izplačevanje istovrstne denarne dajatve po prenehanju delovnega razmerja. Tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti, je bila pravnomočno že priznana pravica do delne invalidske pokojnine. Zaradi prenehanja delovnega razmerja je prišlo do ustavitve izplačevanja denarne dajatve, v samo pravico pa ni bilo poseženo. Zato je potrebno v ponovljenem predsodnem upravnem postopku njegovo vlogo obravnavati kot zahtevo za nadaljnje izplačevanje istovrstne denarne dajatve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo odločanje o nadaljnjem izplačevanju in odmeri delne invalidske pokojnine.
predujem za kritje stroškov stečajnega postopka – prenos prijavljene terjatve – pravica do vrnitve založenega zneska predujma – predlagatelj postopka
S tem, ko je N. d.d. prijavljeno terjatev odstopila DUTB d.d., je sicer DUTB postala nova upnica prijavljene terjatve po kreditni pogodbi z dne 9. 1. 2007, ki je bila s pogodbo o potrditvi odstopa prenesena na družbo DUTB d.d. Vendar se znesek, katerega vračilo zahteva družba DUTB d.d., ne nanaša na plačilo terjatve po kreditni pogodbi, temveč gre za vračilo predujma, ki ga je plačala predlagateljica postopka, N. d.d., zato nova upnica ni upravičena do vračila le-tega.
Predlagatelj postopka po 54. členu ZFPPPIPP je zgolj oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, kar je v konkretnem primeru N. d.d. Zato je slednja tudi upravičena do delnega vračila založenega zneska predujma, in ne pritožnica. Da bi na pritožnico prešla terjatev na vračilo v stečajnem postopku plačanega predujma, bi morala biti s pogodbo o odstopu prenešena tudi ta terjatev. Terjatev na vračilo plačanega predujma je samostojna terjatev, ki s prijavljeno terjatvijo iz naslova kreditne pogodbe (sklenjeno med N. d.d. in dolžnikom) ni v neposredni zvezi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073659
ZJShemRS člen 7, 7/2, 7/2-1, 7/2-2, 7/2-3, 17a. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 4. ZPP člen 337, 337/1. ZOR člen 1066.
ničnost kreditne pogodbe – jamstvo Republike Slovenije – kratkoročni kredit, odobren za namen financiranja obratnih sredstev – vključitev kredita v jamstveno shemo – reprogramiranje zapadlih obveznosti – nedovoljene pritožbene novote
ZJShemRS in Uredba izrecno ne izvzemata kreditov za reprogramiranje obstoječih kreditnih obveznosti, po katerih je obveznost že zapadla.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 41, 49, 49-1, 52.
nagrada in stroški izvedenca – prevoz za prevzem in predajo spisa – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec je upravičen do potnega stroška za prevzem in oddajo spisa pri sodišču zaradi izdelave izvedenskega mnenja, saj je bilo to opravilo v zvezi z njegovim delom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070925
SZ-1 člen 26, 49, 49/1, 53, 53/2, 64 – 67. OZ člen 772. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
pogodba o upravljanju – aktivna legitimacija upravnika – mandatna pogodba – veljavnost pogodbe – obveznosti do izvajalcev storitev – razporeditev dokaznega bremena – pravica etažnega lastnika do vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami in v stanje rezervnega sklada – lex specialis – poplačilo stroškov iz rezervnega sklada – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pobotni ugovor – preplačila
Toženka se neutemeljeno sklicuje na uporabo pravil OZ o mandatni pogodbi, saj je SZ-1 v odnosu do OZ specialni predpis, ki vprašanje upravnikovega poročanja o stanju poslov v 64. do 67. členu SZ-1 ureja na drugačen način, kot to določa OZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - alkotest - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem ko je bil določenega dne na delu pod vplivom alkohola. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker tožena stranka preizkusa z alkotestom ni opravila v skladu s postopkom, ki je natančno določen v navodilih, ni kršila postopka in je za presojo kršitve bistven samo rezultat alkotesta. V kolikor sam postopek ugotavljanja alkoholiziranosti ni bil izveden v skladu s postopkom, ki je določen v navodilih in če nadrejeni delavec, ki je preizkus odredil in priča pri izvedbi samega alkotesta izven prostorov delodajalca (v bolnišnici) nista bila prisotna, potem rezultata alkotesta ni mogoče upoštevati, saj postopek ni bil izveden v skladu z navodili.
V delovnem sporu lahko delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje z vsemi dokazi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva, torej tudi z zaslišanjem prič, ki so bile s delavcem v neposrednem stiku. ZDR-1 ZVZD ne določata posebnih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu. Glede zaznave tožnikove alkoholiziranosti so le nadrejeni delavci tožnika izpovedali, da so zaznali zadah po alkoholu, medtem ko ostale zaslišane priče zadaha niso zaznale, zato ugotovitve sodišča nižje stopnje ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga, ki bi nujno imele za posledico potrditev zatrjevanj tožene stranke in ne bi omogočale razumnih pomislekov oziroma izključevale možnosti drugačne presoje. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedi ostalih prič in do pisne izjave sodelavcev. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022619
ZIZ člen 15, 29.b, 29.b/1, 29.b/2, 29.b/3. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 34.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - plačilni nalog- rok za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora
Čeprav je bila zadnji dan 15-dnevnega roka sobota (17. 1. 2015), se šteje, da je bila vročitev opravljena tega dne. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, ne upošteva.
postopek za ureditev meje – lastninski spor – močnejša pravica – zadnja mirna posest – upoštevanje pravnomočne sodbe na ugotovitev lastninske pravice
Ureditev meje, kot je določena v SPZ je postopek, namenjen dokončni ureditvi meje med dvema nepremičninama, ko stranki zatrjujeta različen potek mejne črte. Tak spor lahko hitro preraste v spor zaradi obstoja lastninske pravice na nepremičnini. Prav zato SPZ določa drugačno ureditev v postopku, kadar vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratnik vrednosti za določitev spora majhne vrednosti od postopka, ko je vrednost spornega mejnega prostora nižja. Izhaja namreč iz ocene, da gre pri prvem dejansko že za lastninski spor. Zato je tudi določeno, da se v nepravdnem postopku mejo uredi na podlagi močnejše pravice le ob soglasju vseh strank. Če soglasja ni, mora sodišče uporabiti kriterij zadnje mirne posesti, oziroma pravične ocene. Stranke imajo nato v primeru nestrinjanja z odločitvijo svojo (močnejšo) pravico možnost uveljavljati v pravdi. Pravda torej sledi nepravdnemu postopku. V predmetni zadevi gre za specifično situacijo, saj sta lastninski pravdi med predlagateljico in pritožniki že pravnomočno zaključeni in sicer so pritožniki pravdo na ugotovitev lastninske pravice (torej zatrjevano močnejšo pravico), v kateri so postavili enake navedbe kot v tem nepravdnem postopku, že izgubili. Zato bi pomenilo odločanje na podlagi zadnje mirne posesti ali po pravični oceni nedopusten poseg v načelo pravnomočnosti. Če predlagateljica namreč s tako odločitvijo ne bi bila zadovoljna, ne bi več mogla sprožiti pravde, saj je bilo o lastninski pravici na parc.št. *3 k.o. ... že pravnomočno odločeno. Sodišče je zato obe pravnomočni sodbi moralo upoštevati pri svoji odločitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev drugega delavca
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo en teden potem, ko je v poslovalnici, v katereri je bil zaposlen tožnik, iz razloga povečanega obsega dela zaposlila dodatno delavko na enakem delovnem mestu, kot ga je zasedal tožnik. Tožena stranka tako ni dokazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, zato je podana odpoved nezakonita.