obnova postopka - ničnost odločbe - obnovitveni razlog
V konkretni zadevi ni podan noben od taksativno določenih razlogov iz 267. člena ZUP/86, v katerih se odločba izreče za nično, niti ni verjetno izkazan obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP/86 (ni bilo navajano takšno novo dejstvo ali nov dokaz, ki ne bi bil znan ali uporabljen že v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku) ne obnovitveni razlog iz 7. točke 249. člena ZUP/86 (odločbe ni izdala oseba, ki takšne pravice ne bi imela), zaradi katerih bi bila mogoča obnova postopka, končanega s pravnomočno zavrnilno odločbo z dne 10. 6. 1994 (v zvezi s denarnim nadomestilom za čas brezposelnosti). Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih aktov, s katerima sta bila zavrnjena zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe in predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 10. 6. 1994, ni utemeljen.
obnova postopka - oddaja vloge preko faksa - prejemna teorija
Ker za presojo pravočasnosti vloge, poslane po telefaksu, velja prejemna in ne oddajna teorija, bi za utemeljenost zahteve za obnovo postopka ne zadoščala izkazanost dejstva, da je dolžnik poslal ugovor, temveč bi moral izkazati, da je COVL njegov ugovor tudi dejansko prejel, česar pa s predloženimi in izvedenimi dokazi ni uspel izkazati.
obveznost plačila - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - stroški za prevoz na delo in z dela
Tožnik je v spornem obdobju od januarja 2011 do junija 2011, ko je bil pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, opravil 1378 nadur, ki mu jih tožena stranka ni plačala. Poleg tega mu tožena stranka v spornem obdobju ni izplačala stroškov za prevoz na delo in z dela. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4. ZDR-1 člen 108, 108/1. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89. ZPP člen 169, 169/5. ZST-1 člen 12, 12/5, 15, 15/2, 15/4.
zamudna sodba - odpravnina - jubilejna nagrada
Glede na to, da tožena stranka (delodajalec) v roku ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnično, da tožnik ni v celoti prejel odpravnine, ki mu pripada zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in da ni prejel jubilejne nagrade, ki mu pripada v skladu s Kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo Slovenije. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nedovoljeni pritožbeni razlogi – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka – sklenitev pogodbe o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka v pritožbi opisuje postopek, dopolnjevanje svoje vloge in zatrjuje, da je zadostila svojemu dokaznemu bremenu ter bi morala v nasprotnem primeru tožena stranka podati navedbe, ki bi izpodbijale trditve tožeče stranke, ter zatrjuje, da pavšalni ugovor tožene stranke glede pogodbe o upravljanju ni bil zadosti substanciran in ga zato sodišče ne bi smelo upoštevati. Zatrjuje torej kršitve procesnega prava, vendar so navedene kršitve le relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih sodbe v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati.
ZDR člen 42, 126, 130. OZ člen 49, 49/1. ZDR-1 člen 44, 137, 138/8. ZZZVZZ člen 31.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - pogodbeno dogovorjena plača - veljavnost pogodbe o zaposlitvi
V obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013 je med pravdnima strankama poleg veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto administratorja (z dogovorjeno plačo v višini 766,80 EUR bruto) veljala tudi pogodba o zaposlitvi za delovno mesto poslovne sekretarke, s katero je bila tožnici določena osnovna plača v višini 800,00 EUR neto. Zato je tožnica v spornem obdobju upravičena do plačila razlike med dejansko prejeto plačo in s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačo. Prav tako je tožnica upravičena do razlike med dejansko izplačano plačo in s pogodbama o zaposlitvi dogovorjeno plačo za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje kadrovsko - finančne službe oziroma za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje pisarne.
vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve - vpliv pripojitve na pravice tretjih do prevzete družbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZGD določa pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register. Gre za materialnopravne posledice, ki nastanejo z dnem pripojitve in s pritožbo zoper sklep o vpisu pripojitve pritožnik ne more doseči učinka vzpostavitve takega registrskega stanja, kot je bil pred vpisom s pritožbo. S pripojitvijo nastanejo obligacijskopravne in premoženjskopravne posledice, ki so v tem, da se na novo družbo prenese celotno premoženje prevzete družbe, hkrati s tem pa prevzemna družba prevzema vse obveznosti prevzete družbe. Korporacijskopravne posledice pa se kažejo v tem, da prevzeta družba preneha, delničarji oziroma družbeniki prevzete družbe pa postanejo delničarji prevzemne družbe. Pravno varstvo na katerega opozarja pritožnik, to je varovanje njegove terjatve, je pritožniku zagotovljeno na podlagi tistih določil ZGD-1, ki določajo pravne posledice pripojitve. S pripojitvijo in prenosom prevzete družbe na prevzemno družbo upnikove pravice niso okrnjene, ker je prevzemna družba prevzela vse obveznosti prevzete družbe in nanjo preidejo pravice tretjih.
vzrok invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - pravnomočno ugotovljen vzrok invalidnosti
Zaradi istega dogodka in stanja, ki je predstavljalo podlago za invalidnost, ugotovljeno v pravnomočnih odločbah in sodbah, ob dejstvu, da v postopku zaradi kontrolnega pregleda ni bilo ugotovljenih nobenih sprememb v zdravstvenem stanju, ni podlage za ponovno ugotavljanje pravnomočno ugotovljenega vzroka invalidnosti.
ZIZ člen 15. ZPP člen 2, 2/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - obrazložitev sklepa - pravno pomembne okoliščine - dobiček - bilančni dobiček - več transakcijskih računov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podatki o premoženjskem stanju - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - podredni zahtevek - vezanost na zahtevek - opredelitev zahtevka
Dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj posluje z dobičkom in ima odprtih več transakcijskih računov, ki niso blokirani, nanje pa je v zadnjih treh mesecih tudi imel prilive.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti.
V primeru, ko dolžnik izrecno in jasno zaprosi zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne (tudi) za odlog plačila ali obročno plačilo takse, v zvezi s tem pa tudi ne postavi nobene trditvene podlage, od sodišča ne more pričakovati, da bo odločalo tudi o tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
izvedenec - nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja
Skladno z 2. odstavkom 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izvedencu oziroma cenilcu za ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve pripada za vsake začete pol ure 35,00 EUR. Kot izhaja iz zapisnika in prepisa zvočnega posnetka z glavne obravnave, je ustno podajanje mnenja izvedenke trajalo nekaj manj kot eno uro. Gre torej za čas, ki predstavlja dvakrat začete pol ure. Zato je izvedenka upravičena do nagrade dvakrat po 35 EUR, skupaj 70 EUR.
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja, ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004150
ZGD-1 člen 33, 35. ZPP člen 133, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
zakoniti zastopnik družbe - prokurist - vročanje - veljavnost vročitve
Dejstvo, da tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika ne pomeni, da toženi stranki opravljene vročitve sodnih pisanj (vlog tožeče stranke in vabila na narok za glavno obravnavo) niso bile zakonite in pravilne.
Sodišče prve stopnje je navedbe prokurista iz vlog, ki jih je ta vlagal v imenu tožene stranke in v katerih je odgovarjal na vloge tožeče stranke in z njimi nasprotoval tožbenemu zahtevku, povzelo v trditveno podlago tožene stranke in jih dokazno presojalo, kar je le v korist tožene stranke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji v polni meri varovani interesi tožene stranke in njena pravica do izjavljanja.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 238, 238/2, 244. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nezmožnost za delo - bolniški stalež - absolutna bistvena kršitev postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Imenovani zdravnik je z izpodbijano odločbo odločil, da je zavarovanka (v tem sporu stranska intervenientka) od 11. 1. 2014 do 11. 4. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Pred tem pa je imenovani zdravnik z odločbo že odločil, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo. Do tega, da obstajata za isto obdobje dve različni odločitvi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo, lahko vpliva na odločitev o začasni nezmožnosti za delo, potem ko bo ugotovljeno, ali in kdaj ter v kakšnem obsegu je postala pravnomočna. Pri tem je pomembno, da je bilo s to odločbo odločeno le o tem, da je stranska intervenientka zmožna za delo od 11. 1. 2014, ni pa odločeno, do kdaj oziroma za katero obdobje po 11. 1. 2014. To pomeni, da je v primeru pravnomočnosti navedene odločbe ta odločba pravnomočna le glede datuma, to je 11. 1. 2014.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007031
ZKP člen 3, 18.
ugotavljanje dejanskega stanja – dokazna ocena - krivda
Pritožnica opozarja na neskladnost izpovedb za obtoženca obremenilnih prič, vendar po oceni pritožbenega sodišča njena dokazna ocena ne prepriča zato, ker izpostavlja neskladnost izpovedb zaslišanih prič v nebistvenih okoliščinah. Pritožnica nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo obtoženca oprostiti obtožbe zato, ker na vrečkah, v katerih se je nahajala prepovedana droga, ni bilo najti DNK sledi obtoženca in sledi papilarnih linij. Tem okoliščinam je sodišče prve stopnje dalo pravi pomen, poleg tega so drugi dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, take narave, da ne dopuščajo dvoma v pravilnost prepričanja sodišča prve stopnje, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil in da je podana njegova krivda.
Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu B. d.o.o. - v likvidaciji prenehalo dne 25. 5. 2012 na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Stečajni postopek nad tem delodajalcem pa se je začel 28. 12. 2012, torej po tem, ko je tožnici delovno razmerje že prenehalo. Tožnica je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS vložila šele 18. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno.
Sporazum med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o socialnem zavarovanju člen 3, 7, 8, 8/, 21. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
starostna pokojnina - odmera - sporazum s Srbijo
Tožniku je bila v predsodnem postopku zakonito priznana in odmerjena samostojna starostna pokojnina glede na dopolnjenih 71 let starosti ter 37 let, 4 mesece in 23 dni pokojninske dobe, brez upoštevanja pokojninska dobe, dopolnjene v zavarovanju na temelju zaposlitve pri zveznem organu bivše SFRJ (4 leta). Ta pokojninska doba je bila dejansko dopolnjena pri nosilcu zavarovanja tedanje SR Srbije in ne pri pravnem predhodniku tožene stranke v bivši SR Sloveniji. Zvezni organi bivše SFRJ so imeli sedež na območju tedanje SR Srbije in so se zato tudi prispevki iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačevali tamkajšnjemu nosilcu zavarovanja. To pa je tudi razlog, da srbski nosilec zavarovanja v skladu z veljavnim mednarodnim Sporazumom med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o socialnem zavarovanju, čas zaposlitve pri zveznih organih bivše SFRJ potrjuje kot svojo pokojninsko dobo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb in priznanje višje pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v zavarovanju na temelju zaposlitve pri zveznem organu bivše SFRJ, ni utemeljen.
Tožeča stranka je v tem individualnem delovnem sporu predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve na podlagi 270. člena ZIZ, s katero se tožeči stranki dovoljuje vpogled v službeni računalnik toženca, ki se nahaja v poslovnih prostorih tožeče stranke ter se tožečo stranko pooblašča, da vpogleda tudi vsebino službene elektronske pošte toženca pod določenim elektronskim naslovom. Ker tožeča stranka v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve zoper toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predlagane začasne odredbe.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožnici. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnica je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožnici povrniti nastale stroške postopka.
Ker tožnica predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dopolnila z ustrezno dokumentacijo (o premoženjskem stanju) v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo tožnice pa je pravilno zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bila tožnica na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v ZST-1 niti v ZPP. ZST-1 v 12. členu določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke in ne upravni organ.