Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožnici. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnica je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožnici povrniti nastale stroške postopka.
stečajni postopek - zakonski pobot po ZFPPIPP - procesni pobot - materialni pobot
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se za ugotavljanje pogojev pobota po določbi 261. člena ZFPPIPP smiselno uporablja določba 311. člena OZ, to je določba ki ureja pogoje, pod katerimi se lahko terjatvi pobotata. Te pogoje je ureditev iz 261. člena ZFPPIPP presegla.
nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja. Eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti se razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.
Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 238, 238/2, 244. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nezmožnost za delo - bolniški stalež - absolutna bistvena kršitev postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Imenovani zdravnik je z izpodbijano odločbo odločil, da je zavarovanka (v tem sporu stranska intervenientka) od 11. 1. 2014 do 11. 4. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Pred tem pa je imenovani zdravnik z odločbo že odločil, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo. Do tega, da obstajata za isto obdobje dve različni odločitvi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo, lahko vpliva na odločitev o začasni nezmožnosti za delo, potem ko bo ugotovljeno, ali in kdaj ter v kakšnem obsegu je postala pravnomočna. Pri tem je pomembno, da je bilo s to odločbo odločeno le o tem, da je stranska intervenientka zmožna za delo od 11. 1. 2014, ni pa odločeno, do kdaj oziroma za katero obdobje po 11. 1. 2014. To pomeni, da je v primeru pravnomočnosti navedene odločbe ta odločba pravnomočna le glede datuma, to je 11. 1. 2014.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004150
ZGD-1 člen 33, 35. ZPP člen 133, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
zakoniti zastopnik družbe - prokurist - vročanje - veljavnost vročitve
Dejstvo, da tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika ne pomeni, da toženi stranki opravljene vročitve sodnih pisanj (vlog tožeče stranke in vabila na narok za glavno obravnavo) niso bile zakonite in pravilne.
Sodišče prve stopnje je navedbe prokurista iz vlog, ki jih je ta vlagal v imenu tožene stranke in v katerih je odgovarjal na vloge tožeče stranke in z njimi nasprotoval tožbenemu zahtevku, povzelo v trditveno podlago tožene stranke in jih dokazno presojalo, kar je le v korist tožene stranke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji v polni meri varovani interesi tožene stranke in njena pravica do izjavljanja.
dedovanje – nujni dedič – kdo so nujni dediči – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – smrt dediča – ustanovitev dedne pravice
Za dediča, ki je zapustnika preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, se dedna pravica ne ustanavlja, saj ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070901
ZD člen 59, 61, 64. ZPP člen 105a, 154, 154/1, 163, 212, 226, 227.
pisna oporoka pred pričami – veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – bolezen ali starostna oslabelost oporočitelja – razveljavitev oporoke – odsotnost primerjalnih podpisov oporočnih prič – izdelava grafološke ekspertize – smiselna uporaba pravil o edicijski dolžnosti – konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga – stroški postopka – konkretiziranost stroškovnega zahtevka – plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe
Oporočna sposobnost (razsodnost oporočitelja) je po 59. členu ZD pogoj za veljavnost vsake oporoke. Pisna oporoka pred pričami pa ni veljavna tudi takrat, ko oporočitelj zaradi bolezni ali starostne oslabelosti ne more več pisati (64. člen ZD). Ker sodišče prve stopnje zatrjevanih dejstev o zapustnikovem telesnem in duševnem stanju v času, iz katerega izvira sporna oporoka, ni celovito preverilo s ponujenimi dokazi, je vprašljivo, ali je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – nedovoljena pritožba – prepozna pritožba – pravnomočnost
Ker je bilo o pritožbi zastopnice pridržane osebe zoper sklep o pridržanju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve že odločeno, je pritožba, ki jo je vložila pridržana oseba osebno, nedovoljena.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva umika tožbe
Določilo 6.b člena ZST-1 (s svojo domnevo) varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, a je ponudnik bančnih storitev plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. Vendar pa je že iz samega besedila omenjene določbe razvidno, da se z njo rok za plačilo sodne takse ne podaljšuje še za tri (delovne) dni.
Materialno podlago odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora ureja ZKP, sicer se za prisojo odškodnine (tožnik jo uveljavlja v obliki zakonskih zamudnih obresti obračunanih od višine varščine) uporabljajo obligacijskopravni predpisi, v konkretnem primeru OZ.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070923
ZTLR člen 21, 22, 25. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/5. ZOdvT tarifna številka 1200.
ustvaritev nove stvari – premičnine – gradnja na tujem svetu – nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika – originarna pridobitev lastninske pravice na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo – parcelacija – sklepčnost tožbe – vrednost spornega predmeta – stroški – nagrada za zastopanje več oseb – pravica do povrnitve potnih stroškov
Instituta ustvaritve nove stvari ZTLR v 22. členu izrecno sicer ni omejeval na premičnine, vendar pojmovno in sistemsko ta določba temu najbolj ustreza. Kljub temu se je v sodni praksi v iskanju pravične rešitve uporabljala tudi v primeru gradenj, ko je prišlo do preureditve, nadgradnje oziroma adaptacije obstoječih zgradb in objektov, ko se je ugotavljalo, ali gre za izdelavo nove stvari v luči prispevka posameznega graditelja, upoštevajoč pestrost predvsem družinskih življenjskih situacij in pogosto neformalno izjavljeno voljo. V celoti novogradnjo na tujem svetu pa so v ZTLR urejala posebna določila 24. - 26. člena, kjer zakon posebej razlikuje situacije gradnje na zemljišču glede na dobrovernost graditelja in zavedanje lastnika o sami gradnji.
Tožnika sta na originaren način pridobila lastninsko pravico na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo, čeprav sta vedela, da ne gradita na svoji, temveč solastni parceli, saj je preostali solastnik gradnjo vnaprej odobril in jo podpiral.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – darilna pogodba – prevzem darovalčevih dolgov – odplačen pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe – prekluzivni rok – začetek teka roka – zaznamba darilne pogodbe v zemljiški knjigi
Pogodbe ni mogoče presojati zgolj na podlagi naslova, pač pa tudi na podlagi njene vsebine. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelu obligacijskega prava. Ker je ugotovljeno, da je podarjena nepremičnina obremenjena s hipoteko bank (gre za kredit, ki je bil porabljen za poplačilo dolžnikovih upnikov) in da kredit odplačujejo toženci, ni dvoma, da nepremičnine niso pridobili neodplačno. Kadar gre za odplačni pravni posel, tudi v primeru, da je sklenjen med sorodniki, velja enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe.
OZ člen 921. Splošni pogoji za kasko zavarovanje vozil 0-1AK-01/07 člen 3, 3/6, 20.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilskega kaska – dodatno zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – plačilo zavarovalnine – materialna škoda na vozilu – spornost načina izračuna zavarovalnine
Tožena stranka zgolj zaradi nepredložitve ustreznega računa za popravilo svetlobnih teles in ogledal ne more zavrniti izplačila zavarovalnine, ne le zato, ker je delno plačala škodo (brez računa), ampak tudi zato, ker je sama izdelala izračun stroškov popravila, pravdni stranki pa sta se na glavni obravnavi o njihovi višini tudi sporazumeli.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081473
ZZVZZ člen 5, 87, 86, 91. ZVZD člen 5, 6, 7, 9. OZ člen 186.
zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca – solidarna odgovornost
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082607
ZASP člen 57. ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko nevarovana glasbena dela - trditveno in dokazno breme - materialna avtorska pravica - dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice - priznana dejstva - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožeča stranka upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
vdihovanje diklorometana – povrnitev premoženjske škode – nezadostna trditvena podlaga – nepremoženjska škoda – primerna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – nepostavitev izvedenca – uporaba izvedenskega mnenja iz druge pravde – istovrstnost primera – soglasje strank – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožničin zahtevek je bilo treba zavrniti že zaradi neustrezne (nezadostne) trditvene podlage in ne nedokazanosti. V pritožbi se tožnica sklicuje na uporabo prostega preudarka in splošno znana dejstva. Materialni stroški, ki naj bi jih v obravnavanem primeru utrpela, niso splošna znana dejstva. Poleg tega se oba navedena instituta nanašata na vprašanje dokazovanja (oziroma potrebnosti izvajanja dokazov), in ne zagotovitve ustrezne trditvene podlage. To mora pravdna stranka zagotoviti v vsakem primeru (šele nato pa je moč, če so za to zakonski pogoji podani, omenjena instituta uporabiti).
Pri ugotavljanju obsega škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu, v kolikor ne gre za zapletenejše (ali manj običajne) zadeve, velikokrat zadošča že oškodovančeva izpovedba (oziroma z njegove strani predložena medicinska dokumentacija). Za oceno le-te oziroma presojo, ali so z njo trditve tožnika (oškodovanca) izkazane, sodnik (vsaj v enostavnejših zadevah) pomoči izvedenca (nujno) ne rabi, saj za to največkrat zadoščajo običajne (splošne) življenjske izkušnje (znanje) povprečnega odraslega človeka.