IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083906
URS člen 56, 56/2. OZ člen 417, 417/1. ZIZ člen 24, 24/3, 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
izterjava preživnine - preživninska terjatev - sprememba upnika - odstop terjatve - prehod terjatve na novega upnika - nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prenos pravice - prenos terjatve - prepoved prenosa terjatve - judikatna terjatev - narava terjatve - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - polnoleten otrok - predhodna odredba - pogodba o odstopu terjatve - zapadla terjatev - izvršilni naslov - sklep o zavarovanju - bodoče terjatve - domneva nevarnosti - posebno varstvo otrok
Prepoved prenosa se nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je tudi že zapadla.
Nezapadlih terjatev, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo, v skladu s 417. členom OZ ni mogoče veljavno prenesti.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva umika tožbe
Določilo 6.b člena ZST-1 (s svojo domnevo) varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, a je ponudnik bančnih storitev plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. Vendar pa je že iz samega besedila omenjene določbe razvidno, da se z njo rok za plačilo sodne takse ne podaljšuje še za tri (delovne) dni.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083155
ZOR člen 591. SZ člen 125. ZD člen 174.
sklep o dedovanju – vrednost daril – napotitev na pravdo – sporna dejstva – manjvrednost podarjenega stanovanja – neprofitna najemnina
Odločilno dejstvo, torej dejstvo zasedenosti stanovanj, med dedinjama v postopku sploh ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje tako pred izdajo napotitvenega sklepa ni ugotavljalo, ali in katera dejstva so med dedinjama sporna, zato je navedeni sklep v delu, ki se je nanašal na navedeno napotitev, izdalo preuranjeno. Ob nespornem dejstvu zasedenosti stanovanj in le iz tega razloga zatrjevane manjvrednosti stanovanj, razloga za napotitev na pravdni postopek ni.
Elektronsko sporočilo, poslano z elektronskega naslova dolžnika (družbe), ne dokazuje toženčevega pristopa k njenemu dolgu, saj je v njem navedeno le „zanesljivo bom plačal“, ne pa višina in v kakšnem svojstvu je poslano.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – darilna pogodba – prevzem darovalčevih dolgov – odplačen pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe – prekluzivni rok – začetek teka roka – zaznamba darilne pogodbe v zemljiški knjigi
Pogodbe ni mogoče presojati zgolj na podlagi naslova, pač pa tudi na podlagi njene vsebine. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelu obligacijskega prava. Ker je ugotovljeno, da je podarjena nepremičnina obremenjena s hipoteko bank (gre za kredit, ki je bil porabljen za poplačilo dolžnikovih upnikov) in da kredit odplačujejo toženci, ni dvoma, da nepremičnine niso pridobili neodplačno. Kadar gre za odplačni pravni posel, tudi v primeru, da je sklenjen med sorodniki, velja enoletni rok za vložitev izpodbojne tožbe.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – domneva dobre vere – izpodbojna domneva – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme
V novem sojenju mora sodišče prve stopnje upoštevati, da je zaradi medpravdnega prerazporejanja dokaznega bremena dokazno breme na tožniku, da s stopnjo prepričanja dokaže dobro vero.
ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/3, 453, 458. OZ člen 921.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – plačilo zavarovalne premije – razpravno načelo – dopolnitev tožbe – izpodbijanje dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče je toženki dopolnitev tožbe s pozivom, naj v roku 8 dni odgovori na navedbe tožnice vročilo 10. 3. 2014, vendar toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila kljub opozorilu, da se dejstva in dokazi, podani izven navedenih vlog, ne upoštevajo.
dedovanje – nujni dedič – kdo so nujni dediči – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – smrt dediča – ustanovitev dedne pravice
Za dediča, ki je zapustnika preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, se dedna pravica ne ustanavlja, saj ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
Shranjevalec mora po 729. členu OZ prejeto stvar hraniti za položnika in mu jo vrniti, ko jo ta zahteva. Brez pomena je zato pritožbeni očitek, da tožnica ni (izrecno) zatrjevala odtujitve, poškodbe ali uničenja spornih lesnih zalog. Kot je toženki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila toženka tista, ki bi morala dokazati, da kljub skrbnosti ni mogla preprečiti nastopa okoliščin, ki so ji onemogočile izpolnitev pogodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082607
ZASP člen 57. ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko nevarovana glasbena dela - trditveno in dokazno breme - materialna avtorska pravica - dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice - priznana dejstva - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožeča stranka upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081473
ZZVZZ člen 5, 87, 86, 91. ZVZD člen 5, 6, 7, 9. OZ člen 186.
zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca – solidarna odgovornost
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - zloraba procesnih pravic - glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi
Dolžnik je s tem, ko upnico ni uvrstil na seznam navadnih terjatev, želel doseči, da upnica ne bi bila stranka v tem postopku, s čimer bi ji onemogočil opravljanje procesnih opravil, med drugim glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi.
Iz seznama navadnih nezavarovanih terjatev upnikov do dolžnika izhaja, da je skupni znesek teh terjatev 148.532,11 EUR, terjatvi upnice banke B. d. d. pa znašata 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. V kolikor bi se trditve o statusu terjatev upnice izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno okoliščino v zvezi s presojo trditev pritožnice o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave za preprečitev začetka stečajnega postopka nad dolžnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082592
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost izvedenca - protipravno ravnanje izvedenca - groba kršitev izvedenčevega dela - huda kršitev del - napaka v izvedenskem mnenju - strokovno znanje - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Pojem protipravnosti ravnanja izvedenca je, podobno kot pri sodniku, drugačen kot pri splošnem civilnem deliktu in o protipravnem ravnanju izvedenca lahko govorimo le v primeru grobih kršitev izvedenčevega dela, v primeru samovolje oziroma v primerih najhujših oblik protipravnosti. Protipravnost izvedenčevega ravnanja je tako podana le, če poda svoje mnenje v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, če odstopa od ustaljenih metod spoznavanja, zlorabi dana pooblastila ter namenoma povzroči škodo kateri od strank postopka. Odgovoren je torej le za hude kršitve, ne pa za vsako morebitno napako v izvedenskem mnenju, in le v navedenem okviru mora sodišče obravnavati protipravnost ravnanja izvedenca.
Pravnomočnost odločbe, izdane na podlagi spornega izvedenskega mnenja, ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti ravnanja izvedenca.
nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - načelo sorazmernosti kolidirajočih lastninskih pravic - predlog za regulacijsko začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve
Ugotovljeno dejstvo, da do nepremičnin predlagateljice, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, delno po teh (in ostalih predlagateljici solastnih) zemljiščih že vodi potna povezava (v teren vkopana gozdna pot povprečne širine 3 m), čeprav manj udobna (daljša) in morebiti celo potrebna določenih posegov za vse želene modalitete prevoza, po presoji sodišča druge stopnje vendarle že samo po sebi zadošča za zaključek, da bi bilo s sicer krajšo in posledično za predlagateljico cenejšo in udobnejšo potjo preko ograjenega dvorišča stanovanjske hiše nasprotnega udeleženca v lastninsko pravico slednjega prekomerno poseženo.
ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-9, 270/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – zahteva sodišča za dopolnitev vloge – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – predlog za podaljšanje sodnega roka – ponoven predlog – zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka – sklep procesnega vodstva – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe – presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o predlogu za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju tožene stranke še ni pravnomočna. Sklep o (ne)podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede nepodaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.
pravna sredstva v postopkih zaradi insolventnosti – zahteva za ugotovitev ničnosti sklepa o glavni in poznejši razdelitvi – izpodbijanje pravnomočne odločitve – zahteva po obrazloženosti sodne odločbe – pravica do pritožbe
Po določbi drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Prav tako ni dopustno pravno sredstvo ničnostna pritožba.
Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je skupaj z obveznostjo pritožbenega sodišča, da odgovori na pomembne pritožbene navedbe, tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Vendar pa to pomeni le obveznost sodišča, da odgovori na tiste argumente stranke, ki so pravno pomembni, ne pa tudi na tiste argumente, ki so očitno pravno nepomembni oziroma s katerimi, glede na fazo postopka v kateri se ta postopek konkretno nahaja, nikakor ne morejo biti več predmet sodne presoje. Sodišču prve stopnje se torej ni bilo treba opredeliti do razlogov, ki se nanašajo na sklep o glavni razdelitvi in poznejši razdelitvi, ker je o tem že pravnomočno odločeno.
SODNI REGISTER – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077932
ZSReg člen 11, 11/2, 12, 12/3, 14, 14/2, 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/3, 40, 40/2, 40/3. ZZ člen 11, 12, 45, 47. ZASP člen 148, 148-1. ZPP člen 70, 70-6.
udeleženec postopka – zakoniti zastopnik – pravni interes za pritožbo – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam zavod. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.