OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082592
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost izvedenca - protipravno ravnanje izvedenca - groba kršitev izvedenčevega dela - huda kršitev del - napaka v izvedenskem mnenju - strokovno znanje - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Pojem protipravnosti ravnanja izvedenca je, podobno kot pri sodniku, drugačen kot pri splošnem civilnem deliktu in o protipravnem ravnanju izvedenca lahko govorimo le v primeru grobih kršitev izvedenčevega dela, v primeru samovolje oziroma v primerih najhujših oblik protipravnosti. Protipravnost izvedenčevega ravnanja je tako podana le, če poda svoje mnenje v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, če odstopa od ustaljenih metod spoznavanja, zlorabi dana pooblastila ter namenoma povzroči škodo kateri od strank postopka. Odgovoren je torej le za hude kršitve, ne pa za vsako morebitno napako v izvedenskem mnenju, in le v navedenem okviru mora sodišče obravnavati protipravnost ravnanja izvedenca.
Pravnomočnost odločbe, izdane na podlagi spornega izvedenskega mnenja, ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti ravnanja izvedenca.
ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-9, 270/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – zahteva sodišča za dopolnitev vloge – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – predlog za podaljšanje sodnega roka – ponoven predlog – zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka – sklep procesnega vodstva – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe – presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o predlogu za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju tožene stranke še ni pravnomočna. Sklep o (ne)podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede nepodaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 11, 11/1, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - ustavitev izvršbe - odredba o prodaji - prehodne in končne določbe ZIZ-J - lex specialis - razlaga zakona - izvršba na nepremičnine - učinkovitost izvršbe - pravica do sodnega varstva - časovno omejena možnost odloga izvršbe - zavarovanje terjatve - namen izvršilnega postopka - zastavna pravica na nepremičnini
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J je sicer v razmerju do določbe prvega odstavka istega člena v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor prehodna določba v tretjem odstavku 82. člena ZIZ-J ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, torej izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ, urejene v prvem razdelku zakona.
Eden od namenov spremembe ZIZ-J je učinkovitejša izvršba na nepremičnine. Prav to je med drugim doseženo s spremembo in časovno omejitvijo možnosti odloga izvršbe na predlog upnika.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075638
SZ člen 116, 116/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 182, 182/3.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina –nepremičnina v družbeni lastnini – priposestvovanje
Do sklenitve družbene lastnine je prišlo z lastninjenjem, na podlagi posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Spremembo lastništva stanovanjske pravice v lastninsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini je urejal SZ. Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini, izključuje pridobitev lastninske pravice na njem na podlagi priposestvovanja.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
Elektronsko sporočilo, poslano z elektronskega naslova dolžnika (družbe), ne dokazuje toženčevega pristopa k njenemu dolgu, saj je v njem navedeno le „zanesljivo bom plačal“, ne pa višina in v kakšnem svojstvu je poslano.