RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Obveznost plačila RTV prispevka predpisana z zakonom. Zavezanci za plačilo prispevka ne vstopijo v razmerje z RTV na podlagi avtonomne volje s pogodbo, temveč so zavezanci po samem zakonu in lahko z izjavo le ovržejo zakonsko domnevo, da posedujejo TV sprejemnik.
Izpodbijani sklep o razrešitvi tožeče stranke, gledano v celoti, z vidika standardov obrazloženosti upravnega akta iz 214. člena ZUP ne more biti zadostna podlaga za razrešitev tožeče stranke z mesta ravnateljice. Pristojni organ je namreč v izreku izpodbijanega sklepa sicer resda za utemeljitev svoje odločitve o razrešitvi tožeče stranke z mesta ravnateljice X. v 15 točkah naštel očitane kršitve, kot podlago razrešitve oziroma razrešitvene razloge, vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje nadaljnje vsebinske obrazložitve, ki bi bila nujno potrebna za konkretno opredelitev dejanske podlage očitkov tožeči stranki, tako da bi bilo na podlagi izpodbijanega sklepa jasno in nedvoumno razvidno, kakšna ravnanja oziroma konkretne kršitve se tožeči stranki sploh očitajo in za katere zakonske razrešitvene razloge sploh gre, poleg tega pa se pristojni organ tudi ni opredelil do podanih pojasnil tožeče stranke v postopku pred izdajo odločbe in do drugih izvedenih dokazov.
Pristojni organ je v postopku razrešitve sicer pridobil izjavo tožnice, kot mu nalagata tretji odstavek 38. člena ZZ in drugi odstavek 19. člena Odloka, vendar pa se v izpodbijanem aktu do navedb tožnice, ki jih je ta za vsako očitano kršitev posebej podala v svoji obširni vlogi (na 21 straneh) in s priloženimi listinskimi dokazili, sploh ni opredelil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti, zakaj jih je smatral za nezadostne oziroma takšne, ki ne spreminjajo sprejete odločitve o razrešitvi. Možnost izjave tožnice je bila tako glede na navedbe v izpodbijanem sklepu zgolj navidezna, saj iz akta o razrešitvi ne izhaja, da bi pristojni organ podana pojasnila tožeče stranke obravnaval in jih obrazloženo zavrnil.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih
Tožnik s tožbo izpodbija, da izbrana kandidatka razpisnega pogoja ne izpolnjuje ter omenjeno kršitev navezuje na kršitev pravil razpisnega postopka, ki je bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, sodišče pa zaradi dejstva, da niti iz izpodbijanih sklepov niti iz podatkov upravnega spisa razlogi Komisije za takšno presojo niso razvidni, ter ob upoštevanju koncepta upravnega spora iz 157. člena Ustave RS, v katerem sodišče primarno presoja zakonitost ravnanja tožene stranke, ter načela delitve oblasti iz 3. člena Ustave RS, ne more samo odločiti, ali je bil ta razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti Komisije, ki je zadolžena za izvedbo javnega razpisa za imenovanje direktorja, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost njene odločitve.
Objektivno ugotovljivost delovnih izkušenj na vodstvenih oziroma vodilnih delovnih mestih se razlaga na način, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, upoštevati, da pri presoji izpolnjevanja zahtevanih razpisnih pogojev ne gre za njegovo prosto presojo oziroma diskrecijo, temveč za ugotavljanje objektivno podanih dejstev glede zahtevanih delovnih izkušenj, kar torej pomeni, da mora imeti njegova odločitev o tem, ali določen kandidat izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, stvarno podlago in ne more biti odvisna zgolj od njegovih pavšalnih ugotovitev. Navedeno pa ne vpliva na stališče naslovnega sodišča, da mora izpolnjevanje razpisnih pogojev glede zahtevanih delovnih izkušenj primarno ugotoviti organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti, šele nato pa lahko sodišče presoja zakonitost njegove odločitve ter tudi vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
RTV prispevek - davčna izvršba - vrstni red poplačila obveznosti
Ker tožnica svojih obveznosti ni pravočasno in v celoti poravnavala, je tožena stranka imela pravno podlago za postopanje v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa knjiženje prejetih plačil. V skladu z navedeno določbo se s plačili zavezanca najprej pokrivajo morebitni stroški, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej, ter šele nato glavnica, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Po določbah prvega odstavka 38. člena ZZ je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, s tem da so v drugem odstavku istega člena taksativno navedeni razlogi, iz katerih je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, med drugim v primeru, če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Po upravnosodni praksi je kandidatu, ki v postopku za imenovanje direktorja zavoda, vodenem po določbah ZZ, ni bil izbran, zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva pravice iz 49. člena Ustave priznana aktivna legitimacija, da v okviru sodnega varstva zoper odločitev o izbiri, ki mu je zagotovljeno po 36. členu ZZ, s tožbo izpodbija tudi odločbo o imenovanju (ne le obvestila neizbranemu kandidatu). Po prvem odstavku 36. člena ZZ neizbrani kandidat odločitev o izbiri lahko izpodbija, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Ugotovitev procesne pomanjkljivosti izpodbijanih aktov ne pomeni opredelitve sodišča do materialnopravne zakonitosti odločitve o izbiri, kar iz prvega odstavka 37. člena ZUS-1 tudi jasno izhaja. Organ v ponovnem postopku vsebinsko ni vezan na odločitev o izbiri, ki jo je sodišče s to sodbo odpravilo. Bistveno pomanjkljiva obrazložitev aktov odločitve o izbiri namreč lahko pomeni, da je bil bistveno pomanjkljiv tudi postopek pred sprejemom odločitve, ker morda pristojnemu organu predlagana odločitev ni obsegala obrazložitve v vsebini in obsegu, ki bi omogočala sprejem materialnopravno zakonite odločitve, torej vsebine, kot jo mora obsegati nato obrazložitev aktov.
Upoštevaje določb ZZ in ZUJIK je sodna praksa oblikovala stališče, da se akt o neizbiri (obvestilo) in akt o izbiri štejeta za celoto.
V postopkih izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda se smiselno uporablja ZUP, kar pomeni, da morata oba akta skupaj vsebovati obrazložitev, ki omogoča presojo, kot jo določa prvi odstavek 36. člena ZZ. Toženka bi morala torej ob obveznosti smiselne uporabe določbe 214. člena ZUP v izpodbijanih aktih svojo odločitev obrazložiti v obsegu, da bi vsebovala ugotovljeno dejansko stanje z navedbo dokazov, razloge za odločitev in navedbo predpisov, vse v povezavi z določbo petega odstavka 214. člena ZUP, tako da bi sodišče lahko presodilo zakonitost akta o izbiri z vidika razpisnih pogojev, kot jih določata ZZ in ZUJIK oz. so podrobneje določeni v aktu o ustanovitvi javnega zavoda (39. člen ZUJIK). Le tako obrazložen akt lahko sodišče presoja glede na v prvem odstavku 36. člena ZZ dopustne razloge za uveljavljanje sodnega varstva.
RTV prispevek - davčna izvršba - zastaranje terjatve
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom in pri tem ne gre za obligacijsko, temveč za javno pravno dajatev. Zato glede plačila RTV prispevka in njegove prisilne izterjave veljajo določbe ZRTVS-1 in ZDavP-2, ne pa OZ in enoletni zastaralni rok, na katerega se v tožbi neutemeljeno sklicuje tožeča stranka.
javni zavodi - direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - socialno varstvo
Tožeča stranka je bila kot direktorica odgovorna za zakonitost dela zavoda. Pri strokovnem nadzoru ugotovljene dejanske nepravilnosti pri delu zavoda brez dvoma predstavljajo kršitve, za katere je odgovorna tožeča stranka in ki v skladu s prvo in peto alinejo sedmega odstavka 56. člena ZSV predstavljajo pravno podlago za to, da minister sam razreši direktorja javnega zavoda.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, tako da ima organ, ki je pristojen za imenovanje, pravico proste presoje katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo imenoval. Vendar ustanovitelj tudi ni dolžan opraviti izbire izmed prijavljenih kandidatov, kar z drugimi besedami pomeni, da ustanovitelj ni dolžan izbrati nobenega izmed prijavljenih kandidatov.
lekarniška dejavnost - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - stranka v postopku
Po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se izda dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah lekarnam, to pa obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za dovoljenje podala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
Iz določb ZZ, ZUJIK in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko gledališče Nova Gorica izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, saj ima minister, pristojen za kulturo, široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. To velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po prvem odstavku 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Z obnovo strehe na stavbi, ki je last toženke in ne javnega zavoda, se premoženje javnega zavoda ne bi v ničemer povečalo, zato v tem pogledu ni mogoče šteti, da bi tožničino ravnanje oziroma njegove posledice javnemu zavodu povzročile večjo škodo.
lekarniška dejavnost - ustanovitev javnega lekarniškega zavoda - upravna zadeva, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno - zavrnilna odločba - dejansko stanje in pravna podlaga zahtevka - pravno mnenje
Tožeča stranka lahko strokovno mnenje omenjenega inštituta uporabi kot pomoč pri argumentaciji nepravilnosti pri uporabi materialnega ali procesnega prava v postopku zoper prvotni upravni akt, ne more pa biti to mnenje podlaga za sodno odločitev, da je nesprejem zahtevka v vsebinsko obravnavo oziroma izpodbijani sklep o zavrženju zahtevka na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP nezakonit.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost poslovanja, za spoštovanje predpisov in za zakonitost aktov, za izdajanje katerih je pristojen. Z drugimi besedami, odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda pomeni odgovornost za skladnost dela in poslovanja zavoda in v tem okviru tudi dela direktorja s predpisi. Zaradi navedenega je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odgovornost direktorja podana le v primeru, ko direktor namerno krši predpise ali splošne akte zavoda, ne pa v vsakem primeru, ko krši predpise ali splošne akte kdo izmed zaposlenih na zavodu ali pa kdo izmed zunanjih izvajalcev. S tem, ko je določene strokovne postopke zaupal zunanjim izvajalcem, ne preneha direktorjeva odgovornost za zakonitost dela zavoda.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Glede na določbo četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1 naknadno podane izjave tožeče stranke, da v svojih prostorih nima televizijskega sprejemnika, ni mogoče šteti za izjavo v smislu zgoraj navedene zakonske določbe, ki bi imela za posledico prenehanje obveznosti plačevanja RTV prispevka.
V zadevi je dejansko prišlo do zaustavitve določenih njunih strokovnih del javne gozdarske službe, kot razlog pa je tožnik navajal pomanjkanje finančnih sredstev v višini 260.000 EUR. S tako odločitvijo je tožnik ravnal nevestno in malomarno, zaradi česar so nastale motnje pri opravljanju nalog zavoda in ni zagotovil delovanja v okviru sprejetega finančnega načrta, s čimer je bil izkazan razlog za predčasno razrešitev direktorja na podlagi 4. alinee prvega odstavka 38. člena ZZ.
ZLD člen 5, 6, 9, 10, 21, 21/1, 22, 22/2. ZZ člen 20. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti člen 33, 33/1, 33/1-1.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija - zavrženje vloge za verifikacijo lekarne
Tožničine vloge toženka ne bi smela zavreči iz razloga, ker tožnica ni upravičena oseba oziroma ker nima stvarne legitimacije v smislu 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnica namreč lahko vloži vlogo za verifikacijo nove lekarne oziroma podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine. Toženka pa tudi ni imela zakonite podlage, da bi vlogo zavrgla zato, ker je tožnica ni ustrezno dopolnila. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, da bi toženka uporabila drugi odstavek 67. člena ZUP.
ukrep tržnega inšpektorja - izvajanje javne službe - lekarniška dejavnost - prepoved opravljanja lekarniške dejavnosti - časovna omejenost upravnega akta - pristojnost za odločanje - sprememba izvajalca lekarniške dejavnosti - odločba o verifikaciji - delo na črno
Odločba o verifikaciji podružnice lekarne, ki je lekarniško dejavnost pred tožečo stranko opravljala na isti lokaciji, ni upoštevna. Listina o izpolnjevanju pogojev za opravljanje lekarniške dejavnosti je odločba Ministrstva za zdravje, ki je tožeča stranka ni pridobila.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno kot pravno osebo v celoti zavezuje tudi tožečo stranko. Z izpodbijano odločbo se tožeči stranki prepoveduje opravljanje lekarniške dejavnosti do pridobitve predpisane odločbe o verifikaciji.
razrešitev člana sveta zavoda - razrešitev predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o razrešitvi predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda ni akt, ki se lahko