ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da je komisija neupravičeno zgolj enega od kandidatov pozvala na dopolnitev vloge glede znanja tujega jezika. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je bil slednji k dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazil o znanju tujega jezika pozvan zato, ker k vlogi o tem ni predložil ustreznega dokazila.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Tožnik sicer meni, da toženka zgolj domneva, da ima v posesti elektronske naprave, vendar niti v tožbi ne zatrjuje, da ugotovitev toženke, da ima sprejemnik, ne drži. Glede na to tudi sodišče nima razloga za dvom v pravilnost ugotovitve, da je tožnik po podatkih Javnega zavoda RTV Slovenija zavezanec za plačilo obravnavanega prispevka.
ZRTVS-1 člen 31. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija člen 15.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Tožnikovega sporočila, poslanega po elektronski pošti, ni mogoče šteti za odjavo sprejemnika po 15. členu Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pravili zavoda. Direktorja zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače odločeno. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas za katerega bo imenovan, rok do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Obravnavani javni razpis je bil skladen z določbami ZUJIK, ZZ in Sklepom o ustanovitvi ter da ni bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek. Tožena stranka je prejela tudi predhodni pozitivni mnenji sveta in strokovnega sveta javnega zavoda. Iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da je bil izbran kandidat, ki ni vložil vloge v skladu z razpisom.
Razpisna komisija je s točkovanjem ocenjevala, kateri od kandidatov, ki izpolnjujejo vse formalne pogoje, je ustreznejši. Izpodbijana akta je možno tudi preizkusiti, saj je navedeno kako je razpisna komisija preverjala strokovno usposobljenost kandidatov in kakšen je bil način točkovanja. Navedeni so tudi razlogi zaradi katerih je razpisna razpisna komisija dala prednost izbranemu kandidatu. Tudi sama sestava komisije ne vzbuja dvom v objektivnost in pristranost komisije. Direktorja javnega zavoda imenuje pristojni minister, ki ima pri imenovanju diskrecijsko pravico in lahko po lastni presoji imenuje vsakogar, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
Kandidat, ki se prijavi na razpis za direktorja javnega zavoda, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nima pa izključne pravice biti imenovan. Ima pa po 36. členu ZZ pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da izbrani kandidat ne izpolnjuje pogojev ali da je prišlo do kršitev pravil postopka, ki so bistveno vplivale na odločitev o izbiri kandidata.
Kot ustrezne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih se lahko upoštevajo ne le delovne izkušnje na delovnih mestih, ki so po aktih o sistemizaciji določena kot vodstvena delovna mesta, ampak se lahko upoštevajo tudi tiste delovne izkušnje, kjer gre po naravi stvari za vodilna delovna mesta.
Ne gre za procesno kršitev, če je v postopku sodelovala razpisna komisija ne le na način, da je preverjala izpolnjevanje razpisnih pogojev, ampak tudi tako, da je ocenjevala posamezne kandidate. Treba je namreč upoštevati, da direktorja imenuje minister za kulturo, pri čemer ima diskrecijo odločanja, kar pomeni, da lahko imenuje kogarkoli, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Vendar pa tako odločanje ne more biti povsem pravno nevezano in je že iz tega razloga po mnenju sodišča dopustno, da se imenuje posebna razpisna komisija, ki preverja strokovno usposobljenost kandidatov in jih tudi ocenjuje ter tako omogoča ministru lažjo izbiro. Če so posamezni kandidati tudi točkovani, je način izbire še bolj transparenten in onemogoča arbitrarno odločanje.
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in ki jih je komisija ocenila kot primerne, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka, ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev. V izpodbijani odločbi toženki tako ni bilo potrebno navajati razlogov za neizbiro drugih kandidatov oziroma navesti utemeljitve zakaj oziroma v čem je bila imenovana kandidatka boljša izbira od tožnika. Bistveno namreč je, da je bil predmetni javni razpis objavljen v javno dostopnem mediju, v tem primeru na javni spletni strani Zavoda, tožnik pa, v tožbi ni izkazal, da je bil prav zaradi objave na spletni strani Zavoda prizadet v svojih pravicah.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Biti član nadzornega sveta RTV Slovenija ni pravica posameznika, zaradi česar tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic tudi v okviru presoje na podlagi subsidiarnega upravnega spora iz 4. člena ZUS-1 niso utemeljeni.
ZRTVS-1 člen 26,27. ZUS-1 člen 4. URS člen 2, 22, 25, 34, 39, 44, 153.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti.
Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1.
Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Če tožnik ni sodeloval tudi na seji Državnega zbora, da bi pojasnjeval poročilo, to ne pomeni, da mu je bila odvzeta vrednost, ki jo ima kot človek. Da bi njegova razrešitev kot člana Nadzornega sveta, ki ni bila utemeljevana na njegovi individualni odgovornosti, temveč na neustreznosti poročila, vsebovala elemente kaznovanja, sodišče ne meni. Njegov ugled, ki mu gre kot strokovnjaku za medije in predavatelju na področju medijskega prava, po oceni sodišča s sporno razrešitvijo ni bil prizadet oziroma tožnik tega s konkretnimi trditvami in dejstvi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je do tega prišlo, ni izkazal.
Tožnik je kot član oziroma predsednik Nadzornega sveta imel vpliv na opravljanje določenih javnih zadev (glede na pristojnosti tega organa), vendar to njegovo sodelovanje ni bilo posledica splošne (vsak državljan) in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bilo vezano na njegovo funkcijo, za katero je moral izpolnjevati posebne pogoje in je bil za predsednika izvoljen. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezan vpliv na javne zadeve, nič pa ni bila s tem prizadeta tožnikova splošna pravica iz 44. člena Ustave RS.
ZRTVS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/4, 32/5. ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1.
upravni spor - procesna sposobnost - začasni zastopnik - plačilo RTV prispevka - oprostitev plačila RTV prispevka - invalidnost
Tožniku je bil zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti z dokončno in izvršljivo odločbo po vložitvi obravnavane tožbe postavljen začasni skrbnik. Tožnik je torej v tem upravnem sporu ustrezno zastopan, tožbene navedbe o tem, da bi mu sodišče moralo postaviti začasnega zastopnika, pa so z imenovanjem začasnega skrbnika postale brezpredmetne.
Po 32. odstavku ZRTVS-1 lahko osebe, ki so oproščene plačila RTV prispevka, upravičenost do oprostitve dokazujejo le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost do denarne pomoči oziroma denarnega dodatka oziroma na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Po tej zakonski ureditvi je torej obstoj ene od navedenih odločb edina pravno pomembna okoliščina za odločitev o oprostitvi plačila RTV prispevka.
ZZ člen 36. ZUTD člen 80. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-2.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da je za imenovanje direktorja Zavoda RS za zaposlovanje pristojna Vlada - ta sprejme odločitev in izda oziroma pošlje predpisana obvestila prijavljenim kandidatom. Obvestilo o izbiri, ki ga je tožniku in ostalim prijavljenim kandidatom izdala razpisna komisija, torej ni obvestilo o izbiri iz 36. člena ZZ, predvsem pa nima njegovih pravnih učinkov. Šele z izdanim obvestilom iz 36. člena ZZ in njegovo vročitvijo prijavljenim kandidatom je namreč (dokončno) odločeno o izbiri in šele od takrat je mogoče zahtevati sodno varstvo.
Vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba prestane predhodni preizkus, saj je le v tem primeru izkazana možnost, da tožnik s tožbo uspe in s tem potreba za zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
davčna izvršba - izterjava RTV prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka dejstva, da je odločba o odmeri obveznosti plačila RTV prispevka postala izvršljiva dne 15. 5. 2010, zato sodišče nima pravne podlage za upoštevanje tožbenih navedb, ki se vsebinsko nanašajo na samo obveznost plačila prispevka za programe RTV (da so prispevki že plačani s strani najemodajalca in da je obveznost zastarala) in ne na sam sklep o davčni izvršbi (npr. obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti določene v odločbi, ki se izvršuje).
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 36/1-4. ZRTVS-1 člen 26, 26/1.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica tudi v primeru zatrjevanega nezakonitega ravnanja Vlade, ker da ji zakon ne daje pooblastila za predčasno razrešitev člana NS, ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo sporne odločitve. S to odločitvijo namreč ni bilo odločeno o tožničini materialnopravno določeni pravici ali pravni koristi, tako da ne gre za upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v njen pravni položaj v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
Pravilnik o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija člen 4, 5.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - odpis RTV prispevka - pogoji za odpis
Minimalni osebni dohodek tožnikove družine po predpisih socialnega varstva v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge presega predpisani cenzus, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje kriterijev za odpis dolga v celoti iz 5. člena Pravilnika o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija .
plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - javnopravna dajatev
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom, zato ne gre za obligacijsko, temveč za javnopravno dajatev. Zavezanci za plačilo RTV prispevka tako ne vstopijo v razmerje z RTV s pogodbo, temveč so zavezanci po samem zakonu.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na čakalni seznam - izpolnjevanje pogojev - prednosti vrstni red
Osnovni pogoj za sprejem v vrtec je starost 11 mesecev (drugi odstavek 20. člena ZVrt oz. 18. člen Odloka o sprejemu predšolskih otrok v vrtec Martin Krpan Cerknica), pogoji iz 19. člena Odloka pa so dodatni pogoji za uvrstitev otrok oz. za določanje prednostnega vrstnega reda sprejema otrok v vrtec.
Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan. Pri izbiri direktorja javnega zavoda namreč ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Organ, ki je pristojen za imenovanje, pa ima pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le glede bistvenih kršitev razpisnega postopka in glede preverjanja izpolnjevanja predpisanih pogojev izbranega kandidata.
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
Mesto direktorja gledališča ni uradniška funkcija v državnem organu, nad katero bi organ izvršilne veje oblasti lahko izvajal politično diskrecijo v smislu 3. člena ZUS-1. To pomeni, da tožena stranka nima prav, ko navaja, da se ZUP uporablja samo „smiselno“ na podlagi 4. člena ZUP; zgolj smiselna uporaba pravil ZUP velja za postopke imenovanj direktorjev zavodov (muzejev) na področju kulturnih dejavnosti, kjer minister pri izbiri uporablja določeno diskrecijo oziroma ima zaznavno široko polje proste presoje, ne pa pri razrešitvah, kjer takšnega polja proste presoje nima. Izpodbijani akt je torej upravni akt in tožena stranka je vezana na pravila ZUP.
Šele določba, ki ureja strokovni svet zavoda na področju kulturnih dejavnosti, daje sodišču podlago za izpeljavo interpretacije, da je zakonodajalec vendarle drugače uredil pristojnost za razrešitev ravnatelja v ZUJIK, kot je to določeno v ZZ.
Z vidika načela skrbnosti ravnanja z javnimi sredstvi in vestnim gospodarjenjem z javnimi sredstvi ima lahko tožena stranka politiko t.i. ničelne tolerance. Četudi morda niso nastale nobene škodljive posledice zavodu v materialnem smislu zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene in zaradi določenih nakupov v zasebne namene s službeno kartico, navedena ravnanja, ki niso bila enkratna, ampak so trajala v določenem časovnem obdobju, pri čemer tožnik kot ravnatelj zavoda ni predhodno poskrbel za to, da bi zavod uredil uporabo službenih kartic in službenega avtomobila v splošnem aktu zavoda, pomenijo nevestno oziroma neskrbno ravnanje z javnimi sredstvi. Ničelna stopnja tolerance na tem področju ni nezakonita.