Sklep o merilih za priznanje letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov člen 1, 2, 2/1, 3, 3/1. ZUS-1 člen 2, 5, 5/3.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - izplačilo letne nagrade - soglasje Vlade k določitvi enkratne letne nagrade direktorju javnega zavoda - tožba zaradi molka organa
Soglasje iz 3. člena Sklepa Vlade ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo tožnica zahteva. Navedeno soglasje namreč ni odločba ali drug javnopravni, enostranski oblastveni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč gre za akt, ki ga da Vlada Republike Slovenije organu upravljanja (delodajalcu) javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, v okviru uresničevanja svojih ustanoviteljskih pravic. Ker navedeno soglasje ni akt, ki bi ga tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu, tudi ne more uveljavljati sodnega varstva zaradi molka organa.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razrešitev z mesta predsednika sveta šole
Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist.
Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan.
V upravnem spisu nahaja izrecna pisna izjava delodajalca, da delovno mesto vodje finančnega sektorja, ki ga je stranka z interesom opravljala od marca 2001 dalje, vključuje vodstvena in vodilna dela v podjetju. Navedena izjava je opremljena s podpisom in žigom podjetja. Ob takšnem potrdilu/izjavi delodajalca in ob odsotnosti nasprotnih dokazov, je tožena stranka pravilno zaključila, da stranka z interesom izpolnjuje tudi pogoj najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 36, 36/1, 36/1-4. Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje javnih zavodov člen 3.
letna nagrada direktorju javnega zavoda - soglasje Vlade k izplačilu nagrade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje iz 3. člena Sklepa Vlade RS o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo zahteva tožnica.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na čakalni seznam - obvestilo o uvrstitvi na čakalni seznam - obveznost sklenitve pogodbe - izvršilni naslov
Obvestilo o uvrstitvi otroka na mesto v čakalni listi vrtca in navedba, da se bodo po sprostitvi prostih mest sprejemali otroci s čakalne liste, ne nalagata toženki sama po sebi nobene obveznosti, sploh pa ne obveznosti skleniti pogodbo s tožnico, na kar se predmetni predlog za izvršbo nanaša. Navedena točka izreka zato ne more biti prisilno izvršena.
Če je tožnica menila, da so glede na mesto v čakalni listi izpolnjeni pogoji za sprejem njenega sina v vrtec, bi morala od toženke zahtevati, da jo skladno z 20c. členom ZVrt pozove k sklenitvi pogodbe. O tej zahtevi bi morala toženka odločiti z odločbo, če pa tožnica z njo ne bi uspela, pa bi imela zoper takšno odločitev možnost vložiti pravna sredstva.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/10. ZZ člen 29. ZUS-1 člen 2, 2/2, 12, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - svet šole - sestava sveta šole - razrešitev predstavnika ustanovitelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predstavništvo ustanovitelja v svetu zavoda ne pomeni uresničevanje pravice predstavnika, temveč pravice ustanovitelja, ki je tega predstavnika imenoval, zato članstvo v svetu zavoda ni tožnikova pravica ali pravna korist, zato z izpodbijanim sklepom o razrešitvi prvo tožnika ni bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki bi posegla v pravni položaj prvo tožnika.
Tožena stranka je kot izvrševalec ustanoviteljskih pravic tožečo stranko pravilno razrešila s položaja direktorja, ko je ugotovila, da so nastopili razlogi za prenehanje mandata direktorja, to je z dnem objave vpisa pripojitve v sodni register.
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/4. ZZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZZDej člen 28. ZLS člen 61, 61/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - članstvo v svetu javnega zavoda - zavrženje tožbe
Ne iz določb ZLS, ZZ ne iz določb ZZDej, ne izhaja kakšna pravica ali kakšen pravno varovan interes posameznika, ki je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda. Biti član Sveta tudi ni pravica ali (neposredna, na zakon oprta) pravna korist.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Minister ima široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede (ne)izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Merila za presojo niso zakonsko določena, odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Izbira se opravi v posebej predpisanem postopku (ZZ, ZUJIK), v katerem se, v skladu s 4. členom ZUP, pravila upravnega postopka uporabljajo smiselno. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
ZZ člen 36. ZUP člen 4, 29, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 2, 27, 32, 32/2.
direktor javnega zavoda - imenovanje direktorja javnega zavoda - dopustni razlogi za izpodbijanje akta o imenovanju - obrazložitev odločbe - začasna odredba
ZZ na specialen način določa, glede na ureditev po ZUS-1, dopustne razloge za izpodbijanje predmetnega akta o izbiri direktorja zavoda. Dopustna razloga sta: zatrjevanje kršitve za izvedbo razpisa določenega postopka, pri čemer mora ta kršitev bistveno vplivati na odločitev o izbiri; neizbrani kandidat pa lahko uveljavlja tudi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev (ki morajo biti tudi v skladu z razpisnimi pogoji iz zakona).
V konkretnem primeru sodišče izpodbijanega akta ne more presoditi, ker nima nikakršne obrazložitve.
Sodišče lahko v upravnem sporu izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe.
plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka
Tožničinega dopisa z izjavo, da nima v svojih prostorih televizijskega sprejemnika, ni mogoče šteti za izjavo v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1, ki bi imela za posledico prenehanje obveznosti plačevanja RTV prispevka.
imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin
Odločitev o tem, da se nikogar ne imenuje za direktorja javnega zavoda, je po svoji vsebini akt o izbiri, kjer ima tožena stranka pravico sprejeti tako odločitev. Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nima pa izključne pravice biti imenovan. Vsakdo, ki se poteguje za delovno mesto direktorja zavoda, mora računati tudi na možnost, da ne bo izbran, čeprav izpolnjuje pogoje.
Sodišče ne more pritrditi tožbenim navedbam, da naj bi nekateri člani KVIAZ ocenjevali osebnosti kandidatov. Iz poročila KVIAZ kaj takega ni razvidno, prav tako pa tudi iz izjav občinskih svetnikov, ki jih navaja tožnica, ni razvidno, da bi šlo za kakršnokoli diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin.
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1. ZDavP-1 člen 128.
RTV prispevek - neplačevanje RTV prispevka - upravni postopek - upravni akt
Obvestilo o neplačanih prispevkih za programe RTV Slovenija je akt, zoper katerega ZDavP-1 ni dopuščal samostojnega pravnega sredstva. K izdaji navedenega obvestila organa ne zavezuje nobena zakonska določba, niti se z njim ne odloča o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da zoper takšno obvestilo samostojno pravno sredstvo ni dopustno.
ZZ je glede vprašanja ureditve zavodov in glede določitve sodne pristojnosti specialnejši od ZUS-1. Ker je v obravnavanem primeru sklep o razrešitvi tožnice z mesta ravnateljice dijaškega doma sprejel svet zavoda, je za rešitev spora o zakonitosti sklepa o razrešitvi pristojno Delovno sodišče v Celju.
ZRTVS člen 15, 15/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-2, 355/2. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancev ter o načinu plačevanja RTV prispevka (2000) člen 16.
plačilo RTV prispevka - odjava televizijskega sprejemnika - zastaranje terjatve
Stranka se lahko razbremeni plačila RTV prispevka le, če sprejemnik odjavi na način, opisan v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancu ter o načinu plačevanja RTV prispevka.
URS člen 14. ZUP člen 229, 229/1. ZVrt člen 9, 9/1, 20, 20/3, 20a, 20b, 28. ZOFVI člen 11, 11/2, 44, 44/1. ZFO člen 6, 6/3, 6/4, 14, 14/1. ZUNEO-UPB1 člen 2a, 2a/1. ZPPreb člen 7, 7/4. Odlok o sprejemu otrok v vrtec člen 22.
Določbi 1. odstavka 9. člena ZVrt in 2. odstavka 11. člena ZOFVI zagotavljata pravico, da starši ali zakoniti zastopniki izberejo vrtec, v katerega želijo vpisati otroka, ne pomenita pa tudi tega, da jim je ne glede na zmogljivosti oz. število prostih mest zagotovljena pravica do sprejema v izbrani vrtec. Ob tem sodišče še dodaja, da tudi v URS ni zapisane pravice otrok oz. njihovih staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, da je sprejet v vrtec v določenem obdobju, niti ni na drugi strani določena obveznost občine, da zagotovi organizacijo predšolske vzgoje na način oz. v obsegu, ki bo vsem zainteresiranim omogočil sprejem v vrtec.
Na drugi strani je občina tista, ki iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za delovanje vrtca, med drugim za investicijsko vzdrževanje in investicije v nepremičnine in opremo, za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa (28. člen ZVrt). Zaradi te povezanosti je po mnenju sodišča razumljivo (in razumno), če občina kot ustanoviteljica in financerka delovanja vrtca odloči, da bodo imeli pri vpisu v vrtec v primeru premajhnega števila mest prednost tisti starši in otroci, ki zaradi dejstva stalnega prebivališča posredno (preko dohodnine) financirajo delovanje vrtca.
Predhodno mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta je po določbah ZUJIK in sklepa o ustanovitvi zadevnega zavoda procesni pogoj za izdajo odločbe o imenovanju. Neizpolnitev procesnega pogoja je zakon saniral s fikcijo pozitivnega mnenja. Predhodno mnenje je torej obvezno, ne pa zavezujoče; če pa je tako, se vprašanje zakonitosti predhodnih mnenj izkaže kot nebistveno za odločitev.
Sestava starega sveta zavoda je po uveljavitvi ZUIJK-B v predhodnem obdobju skladna z zakonom, saj je bila z njegovo uveljavitvijo izpostavljena pravna podlaga za delovanje svetov javnih zavodov s področja kulture v stari sestavi.