oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko stanje predlagatelja v času vložitve predloga – vložitev predloga pred nastankom taksne obveznosti
Ni mogoče soglašati s stališčem, da na podlagi premoženjskega stanja v času vložitve predloga za taksno oprostitev ni mogoče odločati o oprostitvi plačila tistih obveznosti, ki bodo v tem postopku za tožečo stranko morebiti še nastale. Opore v veljavnih določbah ZPP oz. ZST za takšen zaključek ni najti oz. ni mogoče sprejeti stališča, da je treba predlog za taksno oprostitev, ki je vložen predno je nastala taksna obveznost, zavrniti zaradi preuranjenosti.
Ker je podlaga izdanega računa obveznost iz pravnomočne upravne odločbe, v kateri so določeni stroški, ki so nastali v upravnem postopku, je tudi za izvršbo teh stroškov pristojen upravni organ na podlagi citirane upravne odločbe in ne sodišče na podlagi izdanega računa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007543
ZPP člen 477. ZZVZZ člen 65, 65/1, 63, 63/2. OZ člen 623, 623/2.
arbitraža - arbitražna odločba – javno zbiranje ponudb – vabilo k licitaciji za sklenitev pogodbe – neizbrani ponudnik
Arbitraže, ki je odločala o izbiri izvajalca prevozov za leto 2004 in za leto 2005, ni mogoče šteti kot arbitražo v smislu ZPP. Na takšen zaključek tudi ne more vplivati dejstvo, da je po Pravilih za delo arbitraže določena subsidiarna uporaba ZPP.
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe. V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki povrnitve stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj).
Tožnik je s predložitvijo ponarejenega spričevala dosegel, da ga je tožena stranka obravnavala kot delavca s V. stopnjo izobrazbe ter z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca za nedoločen čas. Ob preverjanju verodostojnosti dokazil o izobrazbi je ugotovila, da tožnik zahtevane V. stopnje izobrazbe nima. Iz tega razloga mu je utemeljeno podala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ker zaradi neustrezne izobrazbe ni izpolnjeval posebnega pogoja za delo na obrambnem področju.
Od tožnika se upravičeno zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika, saj gre za posle iz njegove poklicne dejavnosti, pri katerih pa kljub realni možnosti, da bi od osebe, s katero jih je sklepal, zahteval predložitev dokazila o upravičenosti zastopanja družbe, tega ni storil. Zaradi premalo skrbnega ravnanja se tako ne more sklicevati na publicitetne učinke in zaupanje v sodnem registru navedeno stanje iz 8. čl. ZSReg in mora sam trpeti posledice svojega malomarnega ravnanja.
načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - pobot
Ker je izvršilno sodišče delno zavrnilo dolžnikov ugovor na podlagi relevantnih dejstev, ki jih je upnik navedel v odgovoru na ugovor, je dolžniku s tem, ko mu tega odgovora ni vročilo, odvzelo možnost, da se o navedenih dejstvih izjavi.
zavod – direktor – razrešitev – vrnitev na funkcijo
Pri razrešitvi s funkcije direktorja zavoda gre za enostranski akt delodajalca. Ker ZZ ne daje podlage za sklepanje, da lahko v primeru nezakonitosti razrešitve sodišče direktorja zavoda vrne na funkcijo in ker bi s tem sodišče poseglo v pristojnost ustanovitelja, da imenuje direktorja, je lahko utemeljen le tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepov o razrešitvi, ne pa tudi tožbeni zahtevek za vrnitev tožnice na funkcijo direktorice tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi naklepoma oziroma iz hude malomarnosti zagrešenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnal je v nasprotju z 31., 32. in 35. členom ZDR, ki določajo obveznosti delavca, ker je neopravičeno izostajal z dela, ker je pošiljal informacije zunanjim institucijah mimo predpisanega postopka, v nasprotju z navodili in izrecnimi prepovedmi ter ker je uporabljal službeni telefon v nasprotju z njegovim namenom.
Dodelitev otroka v varstvo in vzgojo materi za očeta ne pomeni izgubo roditeljske pravice. Preiskovalno načelo strank ne razbremenjuje dolžnosti zbiranja procesnega gradiva in jim ne onemogoča zatrjevanja dejstev in podaje dokaznih predlogov.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – provizija
Glede na sistem obračunavanja plače pri toženi stranki provizija ni znesek, ki gre neposredno v plačilo zavarovalnemu zastopniku, ampak je osnova za obračun stimulacije oziroma delovne uspešnosti. Ker je tožnica na podlagi obračunane osnovne plače prejela osnovno plačo in v primeru preseganja plana tudi stimulacijo oziroma del plače iz naslova delovne uspešnosti, njen tožbeni zahtevek za plačilo celotne provizije poleg izplačane plače ni utemeljen.
ZPIZ člen 202, 202/3, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 156, 156/1, 191, 191/1, 191/1, 191, 156/1, 156.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Ker tožnica ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine za določeno obdobje ni imela poravnanih prispevkov iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji tega obdobja do plačila dolgovanih prispevkov ni mogoče šteti v zavarovalno dobo. Šele z naknadnim plačilom prispevkov so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki tožnici pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa tudi za nazaj.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je predstavljala pogodbo o delu, tako da je bila dolžna tožena stranka plačati svoje obveznosti po pogodbi le za čas, ko se je pogodba dejansko izvajala, to je do tedaj, ko je tožnik sklenil pogodbo o delu z drugim športnim klubom.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZVSmuč člen 5, 8. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesreča na smučišču - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe je pokazal, da iz dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek in tudi da predloženi dokazi ne nasprotujejo niti tožbenim niti splošno znanim dejstvom. Tožnica je namreč v tožbi navedla vso potrebno dejansko podlago, tako glede samega škodnega dogodka in odškodninske odgovornosti toženca, opisala je poškodbe, ki jih je zadobila ob škodnem dogodku, opredelila intenzivnost in trajanje povzročenih fizičnih bolečin in strahu, ter opisala posledice, ki jih zaradi poškodbe trpi.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - manj verjetna pravica - domneva o enakih deležih zakoncev
Sodišče prve stopnje je izhajalo zgolj iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, pri tem pa je spregledalo, da je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik tega stanovanja. Za lastnika nepremičnine se na podlagi 1. odst. 11. čl. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je pravica predlagateljice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju manj verjetna.
izvršilni naslov - izvršljivost - paricijski rok - vročitev ugovora - domneva resničnosti
Domneva, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, se nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi na uporabo materialnega prava in pravna vprašanja.
Za izvršitev pravdnih stroškov, nastalih v postopku zardi motenja posesti, ni razlogov za predčasno izvršitev, to je pred potekom paricijskega roka.
stari ZDR – zavarovalni zastopnik – plača – provizija
Ob ugotovitvi, da je tožnica iz naslova plačila za opravljeno delo prejela vse, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in kar je izhajalo iz pri toženi stranki uveljavljenega sistema plačevanja zavarovalnih zastopnikov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno preverjati pravilnosti izračuna o domnevnem prikrajšanju, ki je temeljil na zmotnem pravnem stališču, da je tožnica poleg prejetega plačila upravičena do celotne provizije glede na opravljeni promet.