stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – nepremoženjska škoda
Okoliščina, da naj bi tožnica ponujene nastope v tujini odklonila, ker je predvidevala, da bo imela dovolj nastopov pri toženi stranki, ne pomeni, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožnici zaradi odklonitve nastala.
ZPIZ člen 202, 202/3, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 156, 156/1, 191, 191/1, 191/1, 191, 156/1, 156.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Ker tožnica ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine za določeno obdobje ni imela poravnanih prispevkov iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji tega obdobja do plačila dolgovanih prispevkov ni mogoče šteti v zavarovalno dobo. Šele z naknadnim plačilom prispevkov so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki tožnici pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa tudi za nazaj.
Cestno prometno signalizacijo na edinem nivojskem križanju ceste z železnico na njenem območju bi po ZVZP morala vzdrževati tožena stranka. Toda tožena stranka tudi v pritožbi sama navaja, da ni niti postavila (očitno meni prometno signalizacijo - zapornice) niti odredila vzdrževanja cestne signalizacije. To pomeni, da za vzdrževanje te signalizacije, čeprav je bila to njena zakonska dolžnost, ni poskrbela. Čim pa je tako, je tožeča stranka kot strokovno usposobljena za tovrstno delo, torej vzdrževanje cestnih signalno varnostnih naprav na nivojskem prehodu v letu 2001 in 2002 imela podlago v določbah 220. člena in 3. odstavka 226. člena ZOR oziroma v 199. členu in 3. odstavku 204. člena OZ o poslovodstvu brez naročila.
URS člen 22. ZZSV člen 1, 2, 3, 4a, 5. ZPIZ-1 člen 6, 249, 276. ZPIZVZ člen 6, 7.
dodatek k starostni pokojnini – odmera dodatka – načelo zakonitosti
Toženec je tožniku, ki je državljan Slovenije in prejema starostno pokojnino na Hrvaškem od 1. 10. 1998 dalje, dodatek k starostni pokojnini pravilno odmeril glede na dopolnjenih 40 let pokojninske dobe v višini 85 % od najnižje pokojninske osnove, kar je kasneje uzakonil 4. a člen ZZSV. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu dodatek kot bivšemu vojaškemu zavarovancu odmeri po določbah ZPIZVZ.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZVSmuč člen 5, 8. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesreča na smučišču - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe je pokazal, da iz dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek in tudi da predloženi dokazi ne nasprotujejo niti tožbenim niti splošno znanim dejstvom. Tožnica je namreč v tožbi navedla vso potrebno dejansko podlago, tako glede samega škodnega dogodka in odškodninske odgovornosti toženca, opisala je poškodbe, ki jih je zadobila ob škodnem dogodku, opredelila intenzivnost in trajanje povzročenih fizičnih bolečin in strahu, ter opisala posledice, ki jih zaradi poškodbe trpi.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov - pogoji za izrek ukrepov - psihiatrično zdravljenje
Psihiatrično zdravljenje se izvaja v zvezi z duševnimi boleznimi oziroma duševnimi motnjami, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja oziroma vedenja in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Duševne motnje so torej manifestacija bolezensko spremenjenih vedenjskih, psiholoških in bioloških funkcij posameznika, ki terjajo psihiatrično zdravljenje in sodijo v skupino shizofrenskih psihoz, paranoidnih psihoz in afektivnih psihoz. Da pri obdolženki ne gre za nobeno od teh psihoz oziroma duševnih bolezni ali motenj, ki bi terjale specialistično psihiatrično zdravljenje, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo na podlagi presoje izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra. Sprejelo je ugotovitev izvedenca, da obdolženka psihiatričnega zdravljenja ne potrebuje in zanjo tudi ni indicirano. Psihiatrično zdravljenje po členu 64 kot po členu 65 KZ tako terja zdravstvene indikacije za takšno zdravljenje, česar pa, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pri obdolženki ni. Za obdolženko pride v poštev le zdravljenje zaradi odvisnosti od alkohola, kar pa ne sodi v psihiatrično zdravljenje na prostosti po 1. odstavku 65. člena KZ, kar je tudi pravilno, po presoji izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra, ugotovilo sodišče prve stopnje.
Če je čas veljavnosti pogodbe o najemu poslovnih prostorov omejen in s tem določen, ga po nobeni logični razlagi določbe o enoletnem odpovednem roku ni mogoče kvalificirati istočasno za neomejenega in nedoločenega.
stari ZDR – zavarovalni zastopnik – plača – provizija
Ob ugotovitvi, da je tožnica iz naslova plačila za opravljeno delo prejela vse, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in kar je izhajalo iz pri toženi stranki uveljavljenega sistema plačevanja zavarovalnih zastopnikov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno preverjati pravilnosti izračuna o domnevnem prikrajšanju, ki je temeljil na zmotnem pravnem stališču, da je tožnica poleg prejetega plačila upravičena do celotne provizije glede na opravljeni promet.
ZPP člen 2, 2/1, 319, 319/3, 2, 2/1, 319, 319/3. OZ člen 312, 312.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - pobotna izjava v sodnem postopku
Tožena stranka v pravdi, ki že teče, ne more s pobotno izjavo doseči materialnopravnih posledic pobotanja medsebojnih terjatev, ker te ugasnejo v primeru v pobot ugovarjane terjatve šele s sodbo sodišča. Ker tožena stranka svoje terjatve ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, sodišče prve stopnje pravilno o njeni terjatvi v sodbi ni odločalo.
ZDR člen 38, 38/1. URS člen 49. OZ člen 131, 131/1.
konkurenčna klavzula - odškodnina
Za uveljavljanje škode, ki naj bi bila povzročena s kršitvijo konkurenčne klavzule, ni dovolj le pavšalno navajanje zakonskih razlogov iz 38. člena ZDR, temveč morajo biti le ti vsebinsko napolnjeni. „Tehnična, proizvodna in poslovna znanja“ so splošen pojem, tega pa mora vsebinsko in v vsakem primeru posebej konkretizirati posamezen delodajalec, ki ščiti ta znanja, ker jih šteje za svojo lastnino in so nanj tudi vezana. Znanje in izkušnje, ki jih delavec pridobi z delom pri delodajalcu niso „last delodajalca“, temveč „last delavca“, zato uporaba teh znanj in delovnih izkušenj pri drugem delodajalcu ne predstavlja kršitve konkurenčne klavzule. Do kršitve bi prišlo le v primeru izrabljanja nekih konkretnih znanj, ki so nedvomno lastnina delodajalca. Ker v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med tožečo stranko in toženo stranko, ni bilo konkretizirano, katera so tehnična, tehnološka in poslovna znanja, ki bi jih delavec pridobival v zvezi z delom in ki so za tožečo stranko takšnega pomena, da jih varuje s konkurenčno klavzulo, niti to ni bilo konkretizirano tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, sodišče ne ugotavlja, ali je podana kazenska odgovornost delavca, ampak le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je predstavljala pogodbo o delu, tako da je bila dolžna tožena stranka plačati svoje obveznosti po pogodbi le za čas, ko se je pogodba dejansko izvajala, to je do tedaj, ko je tožnik sklenil pogodbo o delu z drugim športnim klubom.
Pri neodplačnih razpolaganjih v nasprotju z odplačnimi, se ne zahteva, da bi prejemnik koristi kakorkoli vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, temveč se lahko izpodbijanju upre le z dokazom, da dolžnik ni vedel oz. mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.
nagrada izvedencu - povrnitev stroškov izvedenskega dela
Stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Iz izvedenčevega stroškovnika na list. št. 46 spisa je razvidno, da je izvedenec predlagal prav povračilo takšnih materialnih stroškov, ki jih je imel z izdelavo elaborata in v ta namen priložil tarifni del cenika za izvajanje geodetskih storitev Geodetske uprave Republike Slovenije.
sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek - upravičena odsotnost z naroka - razlog za preložitev glavne obravnave
Navedba obrambe, da obdolženi ni pristopil na glavno obravnavo, ker se nahaja na Kosovu in zaradi bolezni ni mogel priti, ne predstavlja upravičene odsotnosti oz. razlogov za preložitev obravnave, ker je sodišče pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 422. čl. ZKP, saj je bil obdolženec že zaslišan, njegova navzočnost pa ni bila nujna. Obstoj slednjega pogoja - nujnosti, pa pritožnik ni izpodbijal.
Zgolj dejstvo, da je med nepremičninama, last pravdnih strank, še ena parcela, ne pomeni samo po sebi, da tožnik nima služnosti po parceli tožencev. Odločilno je le vprašanje, ali tožnik (kot lastnik gospodujoče nepremičnine) dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice in prav to je tožnik v tožbi zatrjeval.
ZOR člen 11, 12, 99, 100, 143, 813, 816. ZPP člen 212, 286.
pogodba o posredovanju – adhezijska pogodba – razlaga pogodb – preklic – načelo vestnosti in poštenja – izjavno breme
Pravilno je izhodišče, da je bilo bistvo pri pogodbi o posredovanju, da posrednik pridobi plačilo, ko je pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena in določbe v pogodbi (adhezijski), ki vanj posegajo, zahtevajo strogo razlago v smislu 143. člena ZOR. Glede določb o trajanju pogodbe „za nedoločen čas“ je mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da so stroge, posebej, če se upošteva, da v pogodbi ni izrecno navedeno to, kar gre naročniku po zakonu, in sicer da lahko pogodbo kadarkoli prekliče, tudi ni navedeno, kako to lahko stori (po 816. členu ZOR je namreč naročitelj lahko preklical naročilo za posredovanje, kadarkoli je hotel, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem). Presoja, da so določbe pogodbe, da v primeru, če ne pride do sklenitve pogodbe, lahko posrednik od naročnika zahteva 5% (2,5 kratna provizija za prodajo) provizijo oz. posredovalnino, prestroge, nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (11. člen), je pravilna. Ne gre za pogodbeno kazen kot izpostavlja pritožba, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjene 2,5 kratne provizije oz. kot je to v pogodbi zapisala tožeča stranka, posredovalnine.