ZOR člen 11, 12, 99, 100, 143, 813, 816. ZPP člen 212, 286.
pogodba o posredovanju – adhezijska pogodba – razlaga pogodb – preklic – načelo vestnosti in poštenja – izjavno breme
Pravilno je izhodišče, da je bilo bistvo pri pogodbi o posredovanju, da posrednik pridobi plačilo, ko je pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena in določbe v pogodbi (adhezijski), ki vanj posegajo, zahtevajo strogo razlago v smislu 143. člena ZOR. Glede določb o trajanju pogodbe „za nedoločen čas“ je mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da so stroge, posebej, če se upošteva, da v pogodbi ni izrecno navedeno to, kar gre naročniku po zakonu, in sicer da lahko pogodbo kadarkoli prekliče, tudi ni navedeno, kako to lahko stori (po 816. členu ZOR je namreč naročitelj lahko preklical naročilo za posredovanje, kadarkoli je hotel, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem). Presoja, da so določbe pogodbe, da v primeru, če ne pride do sklenitve pogodbe, lahko posrednik od naročnika zahteva 5% (2,5 kratna provizija za prodajo) provizijo oz. posredovalnino, prestroge, nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (11. člen), je pravilna. Ne gre za pogodbeno kazen kot izpostavlja pritožba, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjene 2,5 kratne provizije oz. kot je to v pogodbi zapisala tožeča stranka, posredovalnine.
sojenje v nenavzočnosti - skrajšani postopek - upravičena odsotnost z naroka - razlog za preložitev glavne obravnave
Navedba obrambe, da obdolženi ni pristopil na glavno obravnavo, ker se nahaja na Kosovu in zaradi bolezni ni mogel priti, ne predstavlja upravičene odsotnosti oz. razlogov za preložitev obravnave, ker je sodišče pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 422. čl. ZKP, saj je bil obdolženec že zaslišan, njegova navzočnost pa ni bila nujna. Obstoj slednjega pogoja - nujnosti, pa pritožnik ni izpodbijal.
Veljavnost oporoke je lahko sporna tako iz formalnih kot iz materialnih razlogov. Glede formalnih razlogov je oporoka strogo formalen akt. Če torej ni napravljen v predpisani obliki, se lahko zgodi bodisi, da ne obstoji, bodisi je zaradi formalnih razlogov oporoka izpodbojna. Tako je treba razlikovati med neobstoječo in obstoječo, a formalno pomanjkljivo, hibno oporoko. Zakon o dedovanju (ZD) v 76. čl. govori o napakah v obliki, in ima neupoštevanje obličnostnih zahtev za posledico le lažjo stopnjo neveljavnosti, to je izpodbojnost. To pomeni, da se neveljavnost oporoke upošteva samo, če to kdo uveljavlja in sodišče tega po uradni dolžnosti ne presoja.
odškodninska terjatev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zaključeno zdravljenje - pravni standard - pristanek oškodovanca na medicinske posege
Tožnik je pojasnil pri zaslišanju, da je želel po opravljenem pripravništvu dokončati prvi letnik in zato se ni odločil takoj za odvzem ploščice, temveč šele naslednje leto. Začetek teka zastaralnega roka za vložitev odškodninske tožbe pa ne more biti odvisen od volje in pristanka oškodovanca na medicinske posege. Prav ta okoliščina potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnikovih telesnih poškodb v prvi fazi zaključeno že aprila 1994 in je tedaj pričel teči zastaralni rok za vse tiste oblike negmotne škode, ki so tožniku nastale do tedaj, ker so bile v tedanjem obsegu stabilizirane.
ZPP člen 458, 480, 495, 458, 480, 495. OZ člen 847, 850, 847, 850.
odškodninska odgovornost posrednika - spor majhne vrednosti
OZ v 850. čl. res določa, da posrednik, ki dela v nasprotju s pogodbo, izgubi pravico do posredniškega plačila. Vendar pa ni tožena stranka v postopku na prvi stopnji opredelila, katera konkretno naj bi bila po njenem mnenju tista ravnanja tožeče stranke, ki pomenijo ravnanje v nasprotju s pogodbo oziroma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, ni ponudila dokazov v smeri, da je tožeča stranka posredovala za osebo, za katero je vedela ali bi morala vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.
Po določilu 2. odst. 1022. čl. ZOR lahko nakazanec, ki je sprejel nakazilo (tožena stranka), uveljavlja proti prejemniku nakazila (tožeči stranki) samo tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. V obravnavanem primeru je tožena stranka proti tožeči stranki uveljavljala ugovor nekvalitetno izvedenih keramičarskih del. Glede teh del pa je bila tožeča stranka v pogodbenem razmerju z družbo S. d.d. (naročnik), ne pa s toženo stranko, torej ne gre za ugovor, ki bi ga imela tožena stranka osebno proti tožeči stranki.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Sodišče lahko presoja utemeljenost le tistega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga zatrjuje delodajalec. Če ta razlog ni podan, je odpoved nezakonita - ne glede na obstoj morebitnih drugih odpovednih razlogov, ki bi to odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljevali.
dejansko stanje - ustavitev postopka o prekršku - razumen dvom - cestni promet
Če ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje logičen sklep, da ob izčrpanju razpoložljivih dokazov ni mogoče prezreti dejansko obstoječega in razumnega dvoma v krivdo obdolženca in s tem njegovo odgovornost za očitani prekršek, je potrebno postopek na podlagi 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 ustaviti.
ZDSS-1 člen 6, 6/1-a. ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3422.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – sindikalna dejavnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta – ZOdvT
Dejstvi, da pogodba o zaposlitvi s predsednico sindikalne podružnice ni bila sklenjena za čas trajanja mandata in da je bila predčasno odpovedana, predstavlja kršitev podjetniške kolektivne pogodbe.
Pri odmeri stroškov postopka glede na zahtevnost zadeve sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za kolektivni delovni spor v vrednosti 800,00 EUR, saj dejanska in pravna problematika spora nista zelo zahtevni.
Ni šlo za spremembo tožbe, saj tožeča stranka ni le ostala pri ves čas istem tožbenem predlogu (zahtevku), marveč po oceni pritožbenega sodišča med postopkom na prvi stopnji tudi ni spreminjala dejanske podlage zahtevka v smeri spremembe istovetnosti zahtevka (2. odst. 184. čl. ZPP). V konkretnem primeru gre za identičen tožbeni temelj, saj gre za krajevno in časovno isti dogodek, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka vseskozi zatrjevala svojo pravico do plačila na podlagi istega historičnega dogodka.
Toženec je posle pri prodaji nepremičnine opravljal v lastnem imenu in ne v imenu tožeče stranke, čeprav je bil v tistem času še vedno zaposlen pri njej. Iz tega razloga njegovo ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi in je tožeča stranka upravičena do odškodnine v višini provizije, ki bi bila plačana za posredovanje glede na prodajno ceno nepremičnine.
Tožeča stranka ni bila dolžna uveljavljati reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v okviru spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja: Z razveljavitvijo sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja se je vzpostavilo stanje, kot da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo, za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti, ki izhajajo iz nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa ne veljajo roki za uveljavljanje sodnega varstva, določeni v 83. čl. ZTPDR.
Ker novi ZDR instituta razporeditve ne ureja, toženi stranki ni mogoče nalagati, da tožečo stranko razporedi na njeni izobrazbi, znanju in zmožnostim ustrezno delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se le šteje, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je veljala do tedaj, še vedno v veljavi.
ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
ustavitev izvršbe
Trditev upnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo o vsebini teh obvestil seznaniti, nima podlage v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ. Zato tudi ustavitev po 2. odst. 141. čl. ZIZ ni pogojena s tem, da bi se upnika posebej seznanjalo in pozivalo, ali bo predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih.
krajevna pristojnost - stečajni postopek - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se zaradi izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko (ne pa mora) izreče za krajevno nepristojno, pa še to najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP).
ZSReg člen 39, 39. ZJRS člen 17, 26, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20.
ime firme - fantazijski dodatek
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.
ZMed člen 9, 9/1, 9/3. ZIL-1 člen 44, 44/1, 47, 119, 119/1, 44, 44/1, 47, 119, 119/1.
pogovorna oddaja - varstvo blagovne znamke - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka
V primeru obstoja dejanskih stanov iz 1. odstavka 44. člena ZIL-1, katerih del je tožeča stranka zatrjevala, ima imetnik znamke proti drugemu imetniku znamke pravovarstveni zahtevek po 119. členu ZIL-1, to je tožbo na izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka. Tožeča stranka tožbe na izbris znamke iz registra ni vložila. Zato njenemu zahtevku na prepoved uporabe znaka TV Petelin za storitve, glede katerih je zavarovan z "znamko", ne da bi se istočasno zahteval izbris znamke iz registra (za razreda 35, 38), ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Potencialnega kršitvenega dejanja tudi sicer ne predstavlja že dejstvo produkcije samo, temveč uporaba znaka TV Petelin za produkcijo TV programa.
V kolikor pa bi bilo trditve tožeče stranke o 24-urnem oddajanju programa z narodnozabavno glasbo moč razumeti kot trditve o nemožnosti razmejitve med produkcijo in oddajanjem programa, potem se s tožbenim zahtevkom po 47. členu ZIL-1, ki je naperjen le proti uporabi znaka (ne posega pa v vprašanje registracije znamke prve tožene stranke), tožeča stranka ni poslužila ustreznega varstva svojih pravic.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0006608
ZPP člen 339/2-14. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-c, 119, 119/1, 119/1-a, 119/1-b.
razveljavitev znamke - izbris znamke - pravne posledice izbrisa znamke - pravne posledice razveljavitve znamke - slaba vera - slaba vera prijavitelja znamke - prijava znamke v slabi veri - podobnost znamke - verjetnost zmede
Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja določen znak za označevanje identičnega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga ali z namenom pridobitve možnosti, da se drugemu prepreči nadaljnja uporaba tega znaka.
Pojem prijave znamke v slabi veri zajema prijavo, ki pomeni zlorabo ali je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, pomeni omejitev konkurence na področju uporabe znakov. Za slabo vero pa ne gre že, če prijavitelj ve za okoliščino, da tretji uporablja določen znak, ne da bi pridobil pravico do znamke, temveč takrat, ko bi šlo za dejanje nelojalne konkurence zaradi posnemanja znaka z znamko in posledično povzročanja zmede na trgu ali onemogočanja tuje konkurence.
Presoja o verjetnosti zmede mora biti celovita. Izhajati mora iz celostne primerjave spornih znakov, pri tem pa mora zlasti upoštevati razlikovalne in prevladujoče elemente. Vsebovati mora oceno verjetnosti povezovanja s prejšnjo znamko, ki je vključena v verjetnost zmede ter služi določitvi njenega obsega.
Nesporno sicer je, da registracija za blago ali storitve, ki spadajo v različne razrede po Nicejski klasifikaciji, nujno ne pomeni, da si blago ali storitve niso podobne. Vendar pa je oceno o podobnosti mogoče podati le upoštevaje okoliščine posameznega primera.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 4.
mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik se je kot javni uslužbenec s predstojnikom dogovoril za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato da je lahko sklenil delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pomeni, da je njegova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sklenitve sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo, saj ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih.