ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZUODNO člen 2, 2-9.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešana vpisana kot lastnica, prav tako pa ima na tem območju predlagatelj sedež.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - garaža - dobra vera - priposestvovanje - veriga prenosov - vpogled v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
URS člen 125. ZSS člen 4, 4/2. ZZVZZ-E člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1 141, 141/4. Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije (2001) člen 46. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 2, 2/1, 36, 36/1.
Sodni svet - neodvisnost sodnikov - kršitev - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - bolniška odsotnost - obračun in izplačilo nadomestila plače - osnova za izračun nadomestila - zavrnitev tožbe
Materialna neodvisnost sodnika je lahko ogrožena predvsem s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki z oblikovanjem plačnega sistema sodnikov in z zagotavljanjem sredstev za sodstvo pomembno vplivajo na materialni položaj sodnikov. Vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bi bila lahko materialna neodvisnost ogrožena tudi s strani kolegov sodnikov, ki imajo pristojnosti v zvezi z izvajanjem sodne uprave.
Ena od okoliščin, ki bi lahko kazale na predsednikovo neustrezno ravnanje je ugotovitev, da je šlo za ravnanje v nasprotju z veljavnimi pravili. Vendar iz tožničinih navedb v tožbi ne izhaja, da bi predsednica sodišča o nadomestilu plače odločala v nasprotju z veljavnimi pravili. Nasprotno: odločila je v skladu s stališčem vrhovne državne revizorke in Skupne notranje revizijske službe Vrhovnega sodišča RS. Tožnica meni, da bi predsednica sodišča morala kljub nevarnosti, da utegne odgovarjati za neupravičeno porabo proračunskih sredstev, ravnati v nasprotju s stališči teh strokovnih služb in obračunati višje nadomestilo plače v skladu z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 259/2019 z dne 5. 12. 2019. Zgolj to, da predsednica sodišča ni ravnala v skladu s temi pričakovanji, nikakor ne izkazuje, da je s tem ogrozila tožničino neodvisnost. Zlasti še, ker tožnica v tožbi niti ne navede, kako naj bi ravnanje predsednice ogrozilo nepristranskost njenega sojenja.
URS člen 49, 49/3, 137, 137/2. ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 10, 10/1, 10a, 10a/2, 10a/4.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - strokovna usposobljenost kandidata - ocena strokovne komisije - merila izbirnega postopka - obseg sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Presoja komisije, če naj bo v skladu z določbami ZN sprejeta kot strokovna, mora temeljiti na enotnih, objektivno določenih merilih, kar lahko, če so merila vnaprej določena oziroma sprejeta. V nasprotnem primeru ne gre za izbiro, ki bi bila skladna z zakonom, saj pomeni odsotnost meril tveganje za nedopustno neenako obravnavanja kandidatov pri ocenjevanju, s tem pa za doseganje ciljev, ki niso enaki tem, kot izhajajo iz določb ZN. Navedeno pa tudi v povezavi s pomenom notariata, ki ga kot javno službo določa že Ustava v 137. členu, vzpostavlja zahtevo po določitvi meril s predpisom.
Kandidatovi pravici do sodelovanja v zakonitem izbirnem postopku mora z razlogi slediti tudi ministrova odločba o izbiri, ko povzema delo strokovne komisije pri vrednotenju strokovne usposobljenosti kandidatov. Iz obrazložitve mora biti tako razvidno najmanj, katera vnaprej določena merila je komisija uporabila v posamičnem primeru. To neizbranemu kandidatu omogoča uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva, ki pred sodiščem lahko uveljavlja kršitev, da postopek za izbiro ni temeljil na vidikih in zahtevah strokovnosti, med drugim, da niso bili znani ter enotno določeni in uporabljeni kriteriji za vrednotenje strokovnosti kandidatov za notarja. Pri tem ne gre za vsebinsko presojo, kako so bili navedeni kriteriji uporabljeni z vidika pravilnosti njihovega vrednotenja v konkretnem postopku (npr. vrednotenje delovnih izkušenj kandidatov), saj sodi ocenjevanje v sfero avtonomne presoje komisije.
Izpodbijana odločba je nezakonita, ker ne temelji na objektivnih, s predpisom sprejetih merilih, ki jih mora vsakokratna komisija upoštevati v izbirnih postopkih po ZN.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 83, 429, 432.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - zavrnitev predloga
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec na podlagi sklenjenega dogovora o pristopu k dolgu dolžan plačati 7.720.98 EUR. Toženec je ugovarjal, da ni šlo za dogovor o pristopu k dolgu (432. člen OZ), ampak za pogodbo o prevzemu dolga (prvi odstavek 429. člena OZ), s katero bi moral soglašati prvotni upnik, družba A. d. o. o., katere direktor je bil toženec. Toženec je uveljavljal tudi pobotni ugovor.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, obenem je odločilo, da terjatev toženca (po pobotnem ugovoru) ne obstaja, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje pogojev po 367a. čl. ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Tretja in četrta toženka sta sodnici pristojnega okrožnega sodišča (tretja toženka na gospodarskem oddelku, četrta toženka pa celo na pravdnem oddelku). Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodniška pomočnica hči tožnice in njenega pooblaščenca, bi utegnilo v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na tridesetdnevni rok iz prvega odstavka 367.b člena ZPP je bil predlog vložen prepozno.
dopuščena revizija - pritožbena obravnava - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov,
- ali je višje sodišče v primeru, ko ugotovi drugačno dejansko stanje od sodišča prve stopnje in sprejme diametralno drugačno določitev od sodišča prve stopnje ter tako spremeni dokazno oceno neposredno izvedenih dokazov glede ugotavljanja pravega, resničnega namena in namere pogodbenih strank pri sklepanju pogodb in celotnega posla, dolžno opraviti pritožbeno obravnavo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTro-1 člen 95, 95/5. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6, 6/1.
predlog za dopustitev revizije - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - vračilo trošarine za komercialni namen - pogonsko gorivo za komercialni namen - pravilnik - podzakonski predpis - pogoji za vračilo - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko - komercialni namen in komercialni prevoz, spremeni pogoje za vračilo trošarine, kot jih določa ZTro-1.
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - vrednostni kriterij - pravica do zakonitega sodnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali sme v zadevi, kjer presoja zakonitost upravnega akta, ki v izreku vsebuje materialnopravno odločitev o denarni obveznosti, katere višina presega 20.000,00 EUR, Upravno sodišče voditi naroke za glavno obravnavo in kasneje odločati po sodniku posamezniku?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00051819
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZPIZ-2 člen 16.
predlog za dopustitev revizije - plačilo prispevkov za socialno varnost - zavezanec za plačilo - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Da bi bil predlog formalno popoln, bi predlagatelj glede na 367. b člen ZPP moral pri oblikovanju vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Tega predlagatelj v obravnavanem predlogu ni storil, saj je predlog vsebinsko prazen. V njem je zgolj na kratko povzet dosedanji postopek in izpostavljeno pravno vprašanje, navržena pa je še trditev, da je bil predlagatelj v obravnavanem obdobju zavarovan v Avstriji, zato na podlagi določb 16. člena ZPIZ-2 in 15. člena ZZVZZ ni bil dolžan plačati prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji.
Upravno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo na stališču, da je predlagatelj zavezan za plačilo prispevkov v Sloveniji kljub temu, da je bil v istem obdobju vključen tudi v obvezno zavarovanje v Avstriji. Navedba, da je bil hkrati zavarovan v tujini, tako predstavlja zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj predlagatelj tega dejstva v postopku upravnega spora ni uspel dokazati. Izpostavljeno vprašanje torej ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - kolo z motorjem - delovni stroj - zavrnitev predloga
zapuščina - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev dejanskega stanja - prekoračitev trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilna odločitev glede vprašanja zastaranja,
- ali je sodišče druge stopnje ugotavljalo dejansko stanje onkraj trditvene podlage tožeče stranke in s tem kršilo določbi prvega odstavka 339. člena ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, materialnopravna pravilna presoja, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, oziroma, ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, presoja sodišča druge stopnje, da je bil poseg v tožničino pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep za varstvo interesov njenih upnikov, pravilna,
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pravdnega postopka z opustitvijo opredelitve do konkretnih, obrazloženih pritožbenih ugovorov tožene stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče strank v postopku - materialno sosporništvo - zavrnitev predloga
Iz navedb tožencev je razbrati, da bi bilo za večino od njih le bolj udobno, če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, medtem ko je zakonski kriterij za prenos pristojnosti „da se bo tako laže opravil postopek “ treba razumeti v objektivnem smislu.