Skladno z določbami Zakona o dohodnini se kot dividenda obdavči pripis dobička kapitalskim deležem družbenikov (90. člen). Določbe 94. člena Zakona o gospodarskih družbah, po katerih se družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo pripadajoči dobiček na koncu poslovnega leta pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, so zavezujoče narave.
Vsebina odločbe, glede na predmet urejanja (letni računovodski izkaz), presega notranja razmerja v družbi in predstavlja materijo, ki jo zakon ureja na obvezen način. Uporaba (delitev) dobička oziroma pokrivanje izgube v družbi z neomejeno odgovornostjo je zato na enak, kogenten način, specialno določena s 94. členom Zakona o gospodarskih družbah. Bistveno je, da se ugotovljeni dobiček oziroma izguba neposredno odrazi v višini kapitala in s tem v višini kapitalskih deležev, ki pripadajo posameznim družbenikom. Dobiček kapitalskemu deležu družbenikov je po shemi, dogovorjeni z družbeno pogodbo oziroma določeni v 95. členu Zakona o gospodarskih družbah, pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.
ZDoh-2 člen 4, 90, 90/3. ZGD-1 člen 64, 79, 94, 94/1, 94/2, 95, 96. URS člen 14.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - zavezanec za dohodnino - družba z neomejeno odgovornostjo - kogentne določbe - družbena pogodba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov
Pri družbah z neomejeno odgovornostjo se delež dobička, ki pripade posamezniku, pripiše njegovemu deležu na podlagi samega zakona. Čim pa je pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov obvezen, ni podlage ne za drugačno ureditev v družbeni pogodbi in ne za drugačen sklep družbenikov o uporabi dobička.
Z dohodnino se obdavči vsako povečanje ekonomske moči in ne le izplačilo dohodka. V obdavčitev z dohodnino so zato zajeti vsi dohodki in dobički fizične osebe, ki jih je le-ta dosegla v davčnem letu, tako tisti, ki so ji bili izplačani, kot tudi tisti, ki so ji bili kako drugače dani na razpolago in med katere se zato lahko uvršča tudi pripis dobička oziroma povečanje kapitalskih deležev družbenikov. S pripisom se ne le poveča kapitalski delež družbenika, temveč je istočasno družbenik upravičen, da s svojim deležem pri dobičku (v breme kapitalskega deleža) razpolaga.
Drugačna obdavčitev družbenikov osebnih družb od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1, dvigne iz blagajne družbe, ne da bi se zahtevala odločitev skupščine oziroma ostalih družbenikov, kot je to predpisano za kapitalske družbe. Gre za možnost individualne odločitve družbenika o izplačilu dobička že na podlagi pripisa, ki se zato utemeljeno šteje za obdavčljivo razdelitev dohodka, še preden je le-ta tudi dejansko izplačan.
ZUS-1 člen 71, 71/2. OZ člen 718. ZDDPO-1 člen 11, 20. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dobička pravnih oseb - poslovanje med povezanimi osebami - licenčna pogodba - licenčnina - davčno priznani odhodki
Obstoj podlage za upoštevanje plačila tožnika za licenčnino kot davčno priznanega odhodka ni izkazan. Tožnik ni uspel dokazati, da so bile zaračunane sporne storitve potrebne in dejansko opravljene, kot tudi ne, da so bile opravljene za tožnika. Računi, ki jih je prvostopenjski organ organ vsebinsko ocenil kot neverodostojne knjigovodske listine, v dani obliki ne predstavljajo podlage za davčno priznanje izkazanih odhodkov v smislu 11. člena ZDDPO-1 oziroma 12. člena ZDDPO-2 ter 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člen ZDDPO-2.
Pravilna je odločitev, da odhodki, ki so nastali v zvezi s prodajo proizvodov A. s strani podjetja D. d.o.o. niso davčno priznani, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti in niso skladni z običajno prakso v smislu 20. člena ZDDPO-1.
ZGD-1 člen 679, 679/1. ZZelP člen 18a, 18a/1, 18a/6, 38, 38/7, 38/7-1. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev člen 45, 45/1. ZUP člen 42.
železniški promet - varnostno spričevalo prevoznika - izvršilni železniški delavci - praktično usposabljanje - praktično usposabljanje strojevodje - ponudba - podružnica
Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom.
V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in s tem obvladuje en prevoznik v smislu citiranega šestega odstavka, zato se prvi in drugi tožeči stranki z izpodbijano odločbo utemeljeno nalaga, da kot družbi, ki izpolnjujeta pogoje za praktično usposabljanje, posredujeta stranki z interesom ponudbo za usposabljanje, za katero le-ta predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - pravni status prosilca - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - pravni interes prosilca
Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A., pokazati v izreku odločbe določene informacije. Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. izhaja, da je družba preneha po skrajšanem postopku likvidacije. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča.
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
ZDoh-2 člen 90, 90/2, 105, 108, 131. ZDavP-2 člen 59, 76, 77, 321. ZGD-1 člen 1, 158. ZUP člen 147, 147/3.
dohodnina - akontacija dohodnine - tiha družba - dividende - drug dohodek - predhodno vprašanje - sodba na podlagi pripoznave
Status nosilca tihe družbe imajo lahko pravne osebe iz 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, torej (že ustanovljena) gospodarska družba.
Sodba na podlagi pripoznave ne pomeni odločitve o predhodnem vprašanju iz tretjega odstavka 147. člena ZUP, ki bi kakorkoli vplivala na odločitev, sprejeto v davčnem postopku.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odškodnina za vlaganja v družbo - drugi dohodki - poslovni delež
Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem neporavnanih obveznosti družbe - davčni dolg
Tožnica se je kot družbenica družbe, izbrisane po skrajšanem postopku, z izjavo iz 1. odstavka 394. člena ZGD zavezala prevzeti obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe ter s tem nastopila (singularno) pravno nasledstvo nasproti upnikom družbe kot nova dolžnica. Na ta način je vstopila tudi v že začeta pravna razmerja, kakršno je obravnavano in v katerem se ugotavlja davčni dolg izbrisane družbe. Obveznost iz davčne odločbe je bila ob izbrisu že poravnana, je pa bila hkrati vložena pritožba zoper odločbo. Postopek v zvezi s terjatvijo se je torej po izbrisu družbe le še nadaljeval, zato ne gre za situacijo iz 2. odstavka 394. člena ZGD.
Ne drži tožbena trditev, da je obveznost po prvi izdani odmerni odločbi z njeno odpravo prenehala in da zato obstaja obveznost vračila davka. Odločba ni bila le odpravljena, pač pa je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje na prvo stopnjo, kjer se je ponovno, skladno z napotki druge stopnje, ugotavljala pravilna višina davčnega dolga izbrisane družbe in s tem višina obveznosti, za katero je izjavo o njenem poplačilu oziroma o prevzemu morebitne preostale obveznosti dala tožnica kot družbenica že ob njenem izbrisu.
ZDavP-2 člen 381, 381/2. ZDDPO-2 člen 48, 49, 53. ZGD-1 člen 591.
davek od dobička pravnih oseb - priglasitev združitve družb - rok za priglasitev
Po določbah drugega odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev in s tem za transakcijo po 48. členu ZDDPO-2 se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določbami zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje gospodarskih družb. ZGD-1 (591. člen) pa nastop pravnih posledic veže na vpis pripojitve v sodni register in ne na datum objave vpisa sklepa o izbrisu, kot to zmotno meni tožnik. Zato je tudi v konkretnem primeru (priglasitev) pravno relevanten datum vpisa v sodni register in ne datum objave vpisa v Uradnem listu. Rok za priglasitev, predpisan v drugem odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave in kot tak procesna (in ne materialno pravna) podlaga za uveljavljanje upravičenj iz 49. člena ZDDPO-2. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.
ZDavP-2 člen 381, 381/2. ZDDPO-2 člen 48, 49, 53. ZGD-1 člen 591.
davek od dobička pravnih oseb - priglasitev združitve družb - rok za priglasitev
Po določbi 2. odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev (transakcijo po 48. členu ZDDPO-2) se po navedeni določbi zakona šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje družb. Ta zakon (ZGD-1, člen 591) pa pravne posledice pripojitve, vključno s prenehanjem prevzetih družb veže na vpis pripojitve v sodni register in ne, kot navaja tožeča stranka, na datum izbrisa prevzete družbe ali na datum objave vpisa sklepa o izbrisu prevzete družbe. Rok za priglasitev, določen v 2. odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.
ZGZ člen 4, 4/2, 4/3, 4/4, 29, 29/6, 30, 30/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1-6. ZUP člen 142, 142/1.
reprezentativnost zbornice - gospodarska zbornica - trgovinska zbornica - glas za računanje reprezentativnosti - prenos glasu - upravni spor - položaj stranke - pravni interes
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes.
Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi po izdaji odločbe o reprezentativnosti tožeče stranke, to pa smiselno pomeni možnost prenosa glasu.
EZ člen 70, 70/2, 70/3, 71, 71/2, 71/3. EZ-A člen 85, 85/2, 85/5. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije člen 4, 13, 16, 69.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pristojnost za izdajo soglasja - vezanost upravnega organa na postavljeni zahtevek
Z
Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., je bila omenjena družba ustanovljena za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Ta je na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v skladu z Uredbo o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije pristojna za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji o izdaji in zavrnitvi soglasja za priključitev nad distribucijsko omrežje.
Organ je pri odločanju vezan na postavljeni zahtevek, zato mora v primeru, ko stranka zahteva povečanje moči na istem merilnem mestu, njen zahtevek zavrniti, če meni, da za to niso izpolnjeni pogoji. Ne more pa določati pogojev, ki bi pomenili spremembo samega priključka in ne le njegove priključne moči.
ZGos člen 8, 11, 8, 11. ZGO-1 člen 3, 3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 9, 9, 4.
začasni objekt - položaj stranke v postopku - gostinstvo - izpolnjevanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti - enostavni objekt
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti po 11. členu ZGos-UPB1. Prizadeta stranka je z vlogo zaprosila za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti na zunanji površini-gostinskem vrtu. Stališče tožene stranke, da za postavitev gostinskega vrta gradbeno dovoljenje ni potrebno, je po mnenju sodišča glede na okoliščine primera preuranjeno, saj je o enostavnem objektu glede na določbe Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Pravilnik) mogoče govoriti le, kadar gre za sezonsko gostinski vrt; tega ali sporni vrt izpolnjuje pogoje po 9. členu Pravilnika pa prvostopni organ ni ugotavljal. To pa je po mnenju sodišča tista relevantna okoliščina, od katere je odvisno ali je gradbeno dovoljenje potrebno ali ne. Od tega vprašanja je tudi odvisno vprašanje ali ima tožnica lahko položaj stranke v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev.
ZDavP člen 1, 1/5. ZFPPod člen 27, 32, 27, 32. ZUP člen 50, 153, 50, 153.
sposobnost biti stranka - prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra po ZZFPPod - prevzem davčne obveznosti družbe - davek od dobička pravnih oseb - prometni davek
Pravna oseba je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi 1. odstavka 32. člena ZFPPod. Ob takem dejanskem in pravnem stanju bi morala tožena stranka postopati po relevantnih določbah ZUP, ki se v smislu 5. odstavka 1. člena ZDavP uporabljajo glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so v ZDavP drugače urejena. Glede na povedano se izkaže, da je v postopku pred organom druge stopnje nastopil nekdo, ki ne more biti več stranka. Tožena stranka pa posledično ni uporabila ustreznih določb ZUP, ki urejajo postopanje upravnega organa v takem primeru.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 4, 13, 4, 13.
obratovalni čas gostinskega obrata - pisno soglasje organa lokalne skupnosti - gostinstvo
Tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev 5. člen Pravilnika. Iz upravnih spisov je razvidno, da ne gre za mestno avtobusno in železniško postajo, za katero je v 2. odstavku 5. člena Pravilnika predvideno, da mora ob prihodih in odhodih medkrajevnih avtobusov in vlakov ter potniških letal obratovati vsaj en gostinski obrat in za katerega obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ni potrebno soglasje iz 2. odstavka 4. člena, prvostopni organ pa je pravilno odločal o obratovanju v podaljšanem obratovalnem času po postopku, kot je določen v 13. členu Pravilnika.
pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - sestavni deli odločbe - obrazložitev odločbe - velike družbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi katerih podatkov tožena stranka ugotavlja, da je tožnik velika družba. Tožena stranka tudi ne odgovori na navedbe tožnika glede izpolnjevanja merila števila zaposlenih in čistih prihodkov od prodaje, kakor tudi ne glede omejitvenih razlogov v zvezi z zatrjevanjem tožnika, da je vključen v konsolidacijo kot nadrejena družba. Gre za relevantne okoliščine, ki pa jih sodišče ne more preizkusiti, zato je odločitev tožene stranke nezakonita.
javni razpis - odvetništvo - opravljanje gospodarske dejavnosti
Odločilno za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje 3.a točke tega javnega razpisa, je vprašanje, ali se tožnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo skladno z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske družbe, torej ZGD. Odvetništvo je urejeno s posebnim predpisom - Zodv. Iz določb ZOdv izhaja, da je odvetništvo svoboden poklic in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD, kar se nanaša tako na odvetnika kot posameznika kot za odvetniško družbo, zato sodišče tožbene razloge glede neenakopravnega obravnavanja odvetnika glede na odvetniško družbo kot neutemeljene zavrača, saj tudi za odvetniško družbo veljajo določbe ZOdv.
ZUP člen 67, 67. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 12, 12.
obratovalni čas gostinskega obrata - gostinstvo
Glede na to, da je pritožnik priglasil redni in podaljšani obratovalni čas na obrazcu, ki ga je navedeni Pravilnik določil v noveli, Uradni list, št. 107/00, in da so v obrazcu vsi podatki, ki so bili za odločitev organa prve stopnje potrebni, ni jasno, kam meri tožba z ugovorom, da bi moral upravni organ prve stopnje tožnika pozvati, da vlogo ustrezno dopolni.
ZGos člen 8, 24, 24a, 8, 24, 24a. ZGO-1 člen 3, 3/3, 199, 3, 3/3, 199, 3, 3/3, 199.
pogoji za opravljanje dejavnosti - gostinstvo - gradbeno dovoljenje
Tožena stranka po presoji sodišča ni ravnala pravilno, ko pri svojem odločanju ni uporabila 1. odstavka 199. člena ZGO-1, ki določa, da se s 1. 1. 2003 šteje, da se določbe 8. člena in 24.a člena ZGos nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona. Logična razlaga te določbe po mnenju sodišča pomeni, da v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti predložitev uporabnega dovoljenja ni več obvezna podlaga v primerih, ko gre za gostinsko dejavnost, ki se že opravlja v starejših objektih, pa ne gre za objekt iz 1. točke 1. odstavka 197. člena ZGO-1 (za te se že po zakonu šteje, da uporabno dovoljenje imajo), razen za objekt, ki se rekonstruira ali katerega namembnost se spreminja.
Ni mogoče pritrditi stališču tožnika, da je njegova zahteva, vložena na pošto priporočeno 9. 4. 2004 in naslovljena na zavarovalnico namesto skrbnika, vložena pravočasno. Ni sporno, da je tožnikovo zahtevo skrbnik prejel 13. 4. 2004, zato je pravilno štel, da vloga ni vložena pravočasno, ker je skrbnik ni prejel preden izteče rok (1. oziroma 2. odstavek 68. člena ZUP).