Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana člen 2, 4. ZUP člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pridobitev nepovratne finančne vzpodbude - retroaktivna uporaba predpisa - načelo zakonitosti
Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov (pri odločanju) veže načelo zakonitosti, določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP.Upravni organ je dolžan upoštevati materialni predpis, ki je veljaven v času odločanja. V upravnem postopku uporaba predpisov, ki veljajo v času odločanja upravnega organa, in ne predpisov, ki so veljali v času vložitve vloge, s katero je bil upravni postopek začet, sama po sebi ne pomeni retroaktivne uporabe predpisa oziroma neustavnosti odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Iz razlogov, ki pravilno utemeljujejo zavrnitev, izhaja, da je tožnik v zadevi št. Bpp 34/2015 prosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sklep Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015, s katerim mu je bila kot nepopolna in nerazumljiva zavržena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z njegovo vlogo z dne 31. 12. 2014, ker svoje vloge ni ustrezno dopolnil, tako da je ta ostala nepopolna in nejasna ter neprimerna za obravnavo. Ob presoji razlogov, ki jih je organ navedel v točkah 9 – 12 izpodbijane odločbe, s katerimi utemeljuje nejasnost vloge, ki je bila s sklepom zavržena in nejasnost s strani tožnika nepopravljena, je vloga z dne 31. 12. 2014, iz razlogov, ki jih je navedel organ za BPP, tudi po dopolnitvi ostala nejasna v smeri, da organ za BPP ni mogel razbrati zadeve, v kateri tožnik uveljavlja prošnjo za dodelitev BPP, zlasti pa so ostali v celoti nepojasnjeni razlogi, zaradi katerih bi bila po mnenju prosilca BPP upravičena. S tem je obstajala zadostna podlaga za sklep, da bo njegova tožba verjetno zavrnjena oziroma zavržena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekrškovni postopek - osebne okoliščine prosilca
V obravnavani prekrškovni zadevi, v kateri gre za prekršek po ZJRM-1, za katerega je zagrožena globa, ne gre za obravnavo zapletenih (pravnih in dejanskih) vprašanj. Tako ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč v postopku, tudi ni videti na strani tožnika, saj tožnik kakšnih posebnih osebnih okoliščin v prošnji za BPP niti ni navedel. V tožbi pa navaja le, da je laična oseba, ki ne bo mogla uspešno aktivno sodelovati oziroma delovati pri izvedbi dokazov in pri zaščiti svojih interesov. Uresničevanje tožnikove pravice do sodnega varstva, kar je namen BPP, brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeto, saj so okoliščine oziroma dejstva o zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev BPP, na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za njeno odobritev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek - pravočasna odločitev o prošnji - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
O prošnji tožnice za BPP res ni bilo odločeno v roku oziroma do prve razpisane glavne obravnave pred pravdnim sodiščem. Vendar pa je bila prva razpisana obravnava na prošnjo tožnice preložena, o prošnji za BPP pa je bilo odločeno pred novo sklicano obravnavo. To pomeni, da je imela tožnica možnost, da se udeleži ponovno sklicane obravnave in da nepravočasna odločitev o prošnji na njen položaj v pravdi ni imela nobenega vpliva. Sodišče zato zavrača tožbeni očitek, da je bilo s strani organa za BPP poseženo v pravico tožnice do udeležbe v postopku.
Tožnica utemeljeno oporeka zaključku, da v zadevnem pravdnem postopku nikakršnega izgleda za uspeh in da ga zato ni razumno začeti oziroma se ga udeleževati. Pri tem utemeljeno opozarja, da se presoja opira pretežno na vsebino odgovorov na tožbo in pripravljalnih vlog toženih strank in s tem na njihove razloge, ki jih nekritično povzema, po drugi strani pa ne presodi in ne upošteva vseh tožbenih razlogov, predvsem tistih, ki se nanašajo na revizijo ter na ravnanje prve tožene stranke v tej zvezi. Še zlasti, ker tudi pristojni organ sam v zvezi s tožbenim očitkom, da so bile trditvene navedbe v smeri nastanka izgubljenega dobička pomanjkljive in strokovno neustrezne, po pregledu pridobljene dokumentacije ugotavlja, „da so bili tožničini zahtevki zavrnjeni izključno zato, ker materialnopravno niso bili utemeljeni, kljub popolni trditveni podlagi in vsem predlaganim dokazom“. Čim pa je tako, se lahko postavi vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in torej zahtevana revizija ni bila brez pomena ter da tudi niso brez pomena tožbeni očitki, ki se nanašajo na malomarno ravnanje tožene stranke v postopku revizije (nepravočasno vloženo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks ter na opustitev plačila sodne takse za revizijo), ki jih pristojni organ pri presoji verjetnega uspeha s tožbo ni upošteval. Zato sodišče šteje narejeni zaključek za preuranjen oziroma se strinja s tožnico, da pri presoji niso bile upoštevane vse okoliščine, ki za pomembne za odločitev.
ZDen člen 22, 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2, 35.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica uporabe - druga pravna podlaga - posest v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin
Roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel tožnik zakonito posest, so že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe spornega zemljišča. Sam navaja, da je bilo o vračilu parcele v denacionalizaciji odločeno v roku 17 let po uveljavitvi ZDen, kar pomeni potek obeh rokov iz člena 22 ZDen, tudi 5 - letnega od pravnomočnosti odločbe.
Tožnik z dejansko posestjo na parcelah ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Upravni organ je zato pravilno odločil, da ker tožnik ni izkazal pravilnosti vpisanega podatka, se iz tožnikovega GERK-a izbriše predmetna parcela.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - založitev stroškov upravne izvršbe
Tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z vložitvijo tožbe zoper sklep o založitvi stroškov upravne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno po drugem odstavku 67. člena ZUP nepopolno prošnjo zavrgel, saj tožnik po pozivu organa za BPP v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - možnost pridobiti tujo odškodnino - pregon - pojem pregnanca
Sodišče se ne strinja z zaključkom, da je pri A.A. izkazan tudi pogoj, da jo je šteti za pregnanko, in sicer ker ni izkazano, da je izgubila stalno bivališče v Jugoslaviji (zaradi pregona, izgona oziroma pobega) v zvezi z dogodki druge svetovne vojne ali zaradi posledic teh dogodkov. Sodišče tožniku sicer ne pritrjuje, da bi tak status A.A. moral biti izkazan z uradno listino, ki bi to dejstvo potrjevala. Vendar pa se z njim strinja, da se je organ oprl predvsem na dokumente, ki razjasnjujejo dogodke, povezane z njo iz let 1945 in 1946, ter je tako neprepričljiv njegov zaključek, da je leta 1957 pobegnila v Avstrijo v zvezi s temi dogodki.
davek na dediščine in darila - obdavčljivo premoženje - terjatev - davčna stopnja - dedna transmisija
Določbo 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZDDD je mogoče pravno konsistentno razlagati le tako, da se kot premoženje, ki se obdavči, štejejo premoženjske pravice in poleg lastninske pravice iz 1. in 2. alineje še druge stvarne pravice, torej še zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Pravice iz 3. alineje so torej vse stvarne pravice, razen lastninske pravice, ki jo zakon obravnava ločeno, ter premoženjske pravice, ki nimajo narave stvarnih pravic. Kaj je premoženjska pravica, ZDDD ne pove, skladno s civilnopravno teorijo pa so to vse tiste pravice, ki imajo objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarju. Podedovana terjatev je bila tako tožnici utemeljeno upoštevana v davčni osnovi kot premoženjska pravica iz 3. alineje navedene določbe ZDDD.
Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno sorodstveno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen. V tem pogledu pa je v zadevi sporna upoštevnost dedne transmisije. Gre za dedovanje dedne pravice (dediščine) med postopkom preminulega dediča. Dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica – mati pokojne vdove kot zakonita dedinja v II. dednem redu, zakonite dedinje v II. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in pravno zavezujočega stališča Ustavnega sodišča (odločba št. Up-149/99 z dne 1. 2. 2001 in odločba Up-247/01 z dne 11. 9. 2003), da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, zahteva upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Občine Ljubljana člen 2, 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pridobitev nepovratne finančne spodbude - večja energetska učinkovitost stanovanjskih stavb
Tožena stranka je zavrnila vlogo tožnice za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne toplotne vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Iz četrtega odstavka C1 točke javnega poziva nesporno izhaja, da nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, ne more biti dodeljena, kolikor občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. V obravnavani zadevi gre za investicijo v stanovanjski objekt tožnice. Odlok za območje MOL, kjer leži predmetna nepremičnina, pa določa kot prednostni način ogrevanja uporabo zemeljskega plina in ne električne energije.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/2, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic
Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v letu 2010 prijavil 32,72 ha njivskih površin (obrazec „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“), zahtevek za izplačilo pa je podal za 32,60 plačilnih pravic za njivske površine. To pomeni, da je tožnik upravičen do 32,60 plačilnih pravic za njivske površine, kot to utemeljeno zatrjuje v tožbi.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba zoper odločbo, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na izčrpno obrazložitev odločitev v predhodnih upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, je ugotovitev v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena. Zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/5, 82. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
upravni spor - pravdno nesposobna stranka - zakoniti zastopnik - skrbnik - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik sedaj ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker zakoniti zastopnik tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, ni odobril, je sodišče tožbo zavrglo.
pogodba o preužitku - davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - davčna osnova - upoštevanje stroškov in bremen
Ko gre za obdavčitev, materialnopravno podlago odločitve pomenijo določbe davčnih predpisov. Pri razlagi, kdaj gre za darilo oziroma darovanje, je tako treba izhajati iz določb ZDDD in v tem pogledu je za obravnavani primer bistven 6. člen, ki nastanek davčne obveznosti veže na dan sprejema darila in v zvezi s tem izrecno določa, da darilo velja za sprejeto med drugim tudi ob podpisani pogodbi o preužitku.
V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDDD je osnova za odmero davka vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Pri tem se upoštevajo tisti dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova in ugotovljiva. Trditveno in dokazno breme o dolgovih, stroških in bremenih kot dejstvih, ki kot odbitek od vrednosti prejetega premoženja zmanjšujejo davčno osnovo, je glede na določbe 76. člena ZDavP-2 na davčnem zavezancu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - kraj dejanskega prebivanja
Ker ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja tožnikove žene v nepremičnini, katere lastnica je, je tožena stranka pravilno upoštevala celotno vrednost te nepremičnine pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija po ZBPP.
Toženka v obrazložitvi navaja samo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, saj po njeni oceni v povezavi s preučenimi informacijami ni mogoče ugotoviti povezave in strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ker v tožnikovem primeru zatrjevani akter preganjanja v smislu 24. člena ZMZ ni izkazan in zato ni še posebej ugotavljala, ali na podlagi 25. člena ZMZ obstaja subjekt zaščite (četudi je sledila navedbam tožnika, da je sicer res moral zapustiti svoj dom zaradi napada militantov, vendar pa je obenem ocenila, da je nigerijska vlada vseskozi - tudi z ustanovitvijo posebnih oboroženih skupin poskušala ohranjati nadzor nad tem območjem, glede na preučene informacije, na podlagi katerih ni mogoč zaključek, da so bili militanti subjekt preganjanja, kljub temu, da je moral tožnik zapustiti svoj dom zaradi napada militantov). Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov, zakaj je toženka sprejela zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper sklep - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Roka za vložitev pritožbe, ki je določen z zakonom, ni mogoče podaljšati. Postopek s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje roka za pritožbo, zato nima verjetnega izgleda za uspeh. To pa pomeni, da tožnikova prošnja ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in jo je zato treba zavrniti kot neutemeljeno.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo U-I-125/14-17 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je Ustavno sodišče z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.