brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Namreč s sklepom I U 1476/2014 z dne 28. 11. 2014 je bil zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep I U 1476/2014 z dne 6. 10. 2014. Dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena tožnikova vloga za podaljšanje roka za pritožbo ni bila nerazumna, saj je rok za pritožbo določen z zakonom in ga na podlagi določbe prvega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče podaljšati. V skladu z navedenim razlogom je bila odločitev v izpodbijani odločbi št. Bpp 410/2014 z dne 30. 12. 2014, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči – poziv k dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno po drugem odstavku 67. člena ZUP nepopolno prošnjo zavrgel, saj tožnik po pozivu organa za BPP v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - možnost pridobiti tujo odškodnino - pregon - pojem pregnanca
Sodišče se ne strinja z zaključkom, da je pri A.A. izkazan tudi pogoj, da jo je šteti za pregnanko, in sicer ker ni izkazano, da je izgubila stalno bivališče v Jugoslaviji (zaradi pregona, izgona oziroma pobega) v zvezi z dogodki druge svetovne vojne ali zaradi posledic teh dogodkov. Sodišče tožniku sicer ne pritrjuje, da bi tak status A.A. moral biti izkazan z uradno listino, ki bi to dejstvo potrjevala. Vendar pa se z njim strinja, da se je organ oprl predvsem na dokumente, ki razjasnjujejo dogodke, povezane z njo iz let 1945 in 1946, ter je tako neprepričljiv njegov zaključek, da je leta 1957 pobegnila v Avstrijo v zvezi s temi dogodki.
brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
ZDen člen 22, 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2, 35.
GERK – izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev – pravica uporabe – druga pravna podlaga - posest v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin
Roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel tožnik zakonito posest, so že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe spornega zemljišča. Sam navaja, da je bilo o vračilu parcele v denacionalizaciji odločeno v roku 17 let po uveljavitvi ZDen, kar pomeni potek obeh rokov iz člena 22 ZDen, tudi 5 - letnega od pravnomočnosti odločbe. Tožnik z dejansko posestjo na parcelah ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Upravni organ je zato pravilno odločil, da ker tožnik ni izkazal pravilnosti vpisanega podatka, se iz tožnikovega GERK-a izbriše predmetna parcela.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/2, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu – plačilna pravica – zahtevek za izplačilo plačilnih pravic
Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v letu 2010 prijavil 32,72 ha njivskih površin (obrazec „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“), zahtevek za izplačilo pa je podal za 32,60 plačilnih pravic za njivske površine. To pomeni, da je tožnik upravičen do 32,60 plačilnih pravic za njivske površine, kot to utemeljeno zatrjuje v tožbi.
Pri presoji dodelitve BPP se v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni prerekal, niti ni dokazal nasprotnega. Po drugi strani iz podatkov v spisu izhaja, da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz izpodbijane odločbe je mogoče nedvoumno razbrati, zakaj je bila tožnikova prošnja zavrnjena, navedeni so tako dejanski kot pravni razlogi za odločitev. Izpodbijana odločba tako ustreza kriterijem iz 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe.
brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh – založitev stroškov upravne izvršbe
Tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z vložitvijo tožbe zoper sklep o založitvi stroškov upravne izvršbe.
denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - dokaz z izvedencem
ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen v prvem odstavku 190. člena določa, da se izvedencu lahko naloži, da opravi izvedensko delo tudi izven ustne obravnave. V takem primeru se sme zahtevati od njega, da na ustni obravnavi obrazloži svoj pismeni izvid in mnenje.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - skupno premoženje zakoncev - zaslišanje priče
Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka, to je načela materialne resnice kot temeljne podlage za odločanje v konkretnih zadevah. Takšna z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje sicer ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje opravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Glede na določbe ZZZDR ni dvoma, da gre pri premoženju, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, za njuno skupno premoženje. Za odločitev v postopku davčne odmere pa je bistveno, kdo je dejansko financiral ugotovljeno vrednost premoženja. Temu zavezancu se v nadaljevanju davek tudi odmeri. V dejanskem pogledu pa bremeni skupno blagajno obeh zakoncev.
Toženka v obrazložitvi navaja samo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, saj po njeni oceni v povezavi s preučenimi informacijami ni mogoče ugotoviti povezave in strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ker v tožnikovem primeru zatrjevani akter preganjanja v smislu 24. člena ZMZ ni izkazan in zato ni še posebej ugotavljala, ali na podlagi 25. člena ZMZ obstaja subjekt zaščite (četudi je sledila navedbam tožnika, da je sicer res moral zapustiti svoj dom zaradi napada militantov, vendar pa je obenem ocenila, da je nigerijska vlada vseskozi - tudi z ustanovitvijo posebnih oboroženih skupin poskušala ohranjati nadzor nad tem območjem, glede na preučene informacije, na podlagi katerih ni mogoč zaključek, da so bili militanti subjekt preganjanja, kljub temu, da je moral tožnik zapustiti svoj dom zaradi napada militantov). Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov, zakaj je toženka sprejela zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek - pravočasna odločitev o prošnji - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
O prošnji tožnice za BPP res ni bilo odločeno v roku oziroma do prve razpisane glavne obravnave pred pravdnim sodiščem. Vendar pa je bila prva razpisana obravnava na prošnjo tožnice preložena, o prošnji za BPP pa je bilo odločeno pred novo sklicano obravnavo. To pomeni, da je imela tožnica možnost, da se udeleži ponovno sklicane obravnave in da nepravočasna odločitev o prošnji na njen položaj v pravdi ni imela nobenega vpliva. Sodišče zato zavrača tožbeni očitek, da je bilo s strani organa za BPP poseženo v pravico tožnice do udeležbe v postopku. Tožnica utemeljeno oporeka zaključku, da v zadevnem pravdnem postopku nikakršnega izgleda za uspeh in da ga zato ni razumno začeti oziroma se ga udeleževati. Pri tem utemeljeno opozarja, da se presoja opira pretežno na vsebino odgovorov na tožbo in pripravljalnih vlog toženih strank in s tem na njihove razloge, ki jih nekritično povzema, po drugi strani pa ne presodi in ne upošteva vseh tožbenih razlogov, predvsem tistih, ki se nanašajo na revizijo ter na ravnanje prve tožene stranke v tej zvezi. Še zlasti, ker tudi pristojni organ sam v zvezi s tožbenim očitkom, da so bile trditvene navedbe v smeri nastanka izgubljenega dobička pomanjkljive in strokovno neustrezne, po pregledu pridobljene dokumentacije ugotavlja, „da so bili tožničini zahtevki zavrnjeni izključno zato, ker materialnopravno niso bili utemeljeni, kljub popolni trditveni podlagi in vsem predlaganim dokazom“. Čim pa je tako, se lahko postavi vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in torej zahtevana revizija ni bila brez pomena ter da tudi niso brez pomena tožbeni očitki, ki se nanašajo na malomarno ravnanje tožene stranke v postopku revizije (nepravočasno vloženo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks ter na opustitev plačila sodne takse za revizijo), ki jih pristojni organ pri presoji verjetnega uspeha s tožbo ni upošteval. Zato sodišče šteje narejeni zaključek za preuranjen oziroma se strinja s tožnico, da pri presoji niso bile upoštevane vse okoliščine, ki za pomembne za odločitev.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana člen 2, 4. ZUP člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev – javni poziv – pridobitev nepovratne finančne vzpodbude – retroaktivna uporaba predpisa – načelo zakonitosti
Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov (pri odločanju) veže načelo zakonitosti, določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP.Upravni organ je dolžan upoštevati materialni predpis, ki je veljaven v času odločanja. V upravnem postopku uporaba predpisov, ki veljajo v času odločanja upravnega organa, in ne predpisov, ki so veljali v času vložitve vloge, s katero je bil upravni postopek začet, sama po sebi ne pomeni retroaktivne uporabe predpisa oziroma neustavnosti odločitve.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožnikova tožba zoper odločbo, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotovitev je v razlogih odločbe ustrezno in pravilno obrazložena, zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - pogoji javnega razpisa - predložitev dokazil - poziv na predložitev dokazil - kasneje sklenjena pogodba
Iz določbe javnega razpisa, ki je za odločitev v zadevi bistvena, jasno izhaja, da mora biti overjena pogodba o najemu, služnosti ali stavbni pravici predložena k vlogi na javni razpis. Med strankama pa ni spora o tem, da tožnica overjene pogodbe k svoji vlogi na javni razpis, ki jo je vložila dne 28. 1. 2013, ni priložila, temveč jo je predložila šele po pozivu na dopolnitev.
davek na dediščine in darila - obdavčljivo premoženje - terjatev - davčna stopnja - dedna transmisija
Določbo 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZDDD je mogoče pravno konsistentno razlagati le tako, da se kot premoženje, ki se obdavči, štejejo premoženjske pravice in poleg lastninske pravice iz 1. in 2. alineje še druge stvarne pravice, torej še zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Pravice iz 3. alineje so torej vse stvarne pravice, razen lastninske pravice, ki jo zakon obravnava ločeno, ter premoženjske pravice, ki nimajo narave stvarnih pravic. Kaj je premoženjska pravica, ZDDD ne pove, skladno s civilnopravno teorijo pa so to vse tiste pravice, ki imajo objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarju. Podedovana terjatev je bila tako tožnici utemeljeno upoštevana v davčni osnovi kot premoženjska pravica iz 3. alineje navedene določbe ZDDD. Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno sorodstveno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen. V tem pogledu pa je v zadevi sporna upoštevnost dedne transmisije. Gre za dedovanje dedne pravice (dediščine) med postopkom preminulega dediča. Dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica – mati pokojne vdove kot zakonita dedinja v II. dednem redu, zakonite dedinje v II. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in pravno zavezujočega stališča Ustavnega sodišča (odločba št. Up-149/99 z dne 1. 2. 2001 in odločba Up-247/01 z dne 11. 9. 2003), da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, zahteva upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba zoper odločbo, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na izčrpno obrazložitev odločitev v predhodnih upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, je ugotovitev v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena. Zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov.
brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – objektivni pogoj – verjetni izgled za uspeh
Iz razlogov, ki pravilno utemeljujejo zavrnitev, izhaja, da je tožnik v zadevi št. Bpp 34/2015 prosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sklep Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015, s katerim mu je bila kot nepopolna in nerazumljiva zavržena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z njegovo vlogo z dne 31. 12. 2014, ker svoje vloge ni ustrezno dopolnil, tako da je ta ostala nepopolna in nejasna ter neprimerna za obravnavo. Ob presoji razlogov, ki jih je organ navedel v točkah 9 – 12 izpodbijane odločbe, s katerimi utemeljuje nejasnost vloge, ki je bila s sklepom zavržena in nejasnost s strani tožnika nepopravljena, je vloga z dne 31. 12. 2014, iz razlogov, ki jih je navedel organ za BPP, tudi po dopolnitvi ostala nejasna v smeri, da organ za BPP ni mogel razbrati zadeve, v kateri tožnik uveljavlja prošnjo za dodelitev BPP, zlasti pa so ostali v celoti nepojasnjeni razlogi, zaradi katerih bi bila po mnenju prosilca BPP upravičena. S tem je obstajala zadostna podlaga za sklep, da bo njegova tožba verjetno zavrnjena oziroma zavržena.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Občine Ljubljana člen 2, 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev – javni poziv – pridobitev nepovratne finančne spodbude – večja energetska učinkovitost stanovanjskih stavb
Tožena stranka je zavrnila vlogo tožnice za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne toplotne vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Iz četrtega odstavka C1 točke javnega poziva nesporno izhaja, da nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, ne more biti dodeljena, kolikor občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. V obravnavani zadevi gre za investicijo v stanovanjski objekt tožnice. Odlok za območje MOL, kjer leži predmetna nepremičnina, pa določa kot prednostni način ogrevanja uporabo zemeljskega plina in ne električne energije.