neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - pogoji javnega razpisa - predložitev dokazil - poziv na predložitev dokazil - kasneje sklenjena pogodba
Iz določbe javnega razpisa, ki je za odločitev v zadevi bistvena, jasno izhaja, da mora biti overjena pogodba o najemu, služnosti ali stavbni pravici predložena k vlogi na javni razpis. Med strankama pa ni spora o tem, da tožnica overjene pogodbe k svoji vlogi na javni razpis, ki jo je vložila dne 28. 1. 2013, ni priložila, temveč jo je predložila šele po pozivu na dopolnitev.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - skupno premoženje zakoncev - zaslišanje priče
Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka, to je načela materialne resnice kot temeljne podlage za odločanje v konkretnih zadevah. Takšna z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje sicer ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje opravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice.
Glede na določbe ZZZDR ni dvoma, da gre pri premoženju, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, za njuno skupno premoženje. Za odločitev v postopku davčne odmere pa je bistveno, kdo je dejansko financiral ugotovljeno vrednost premoženja. Temu zavezancu se v nadaljevanju davek tudi odmeri. V dejanskem pogledu pa bremeni skupno blagajno obeh zakoncev.
ZDen člen 22, 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2, 35.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica uporabe - druga pravna podlaga - posest v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin
Roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel tožnik zakonito posest, so že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe spornega zemljišča. Sam navaja, da je bilo o vračilu parcele v denacionalizaciji odločeno v roku 17 let po uveljavitvi ZDen, kar pomeni potek obeh rokov iz člena 22 ZDen, tudi 5 - letnega od pravnomočnosti odločbe.
Tožnik z dejansko posestjo na parcelah ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Upravni organ je zato pravilno odločil, da ker tožnik ni izkazal pravilnosti vpisanega podatka, se iz tožnikovega GERK-a izbriše predmetna parcela.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba zoper odločbo, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na izčrpno obrazložitev odločitev v predhodnih upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, je ugotovitev v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena. Zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper sklep - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Roka za vložitev pritožbe, ki je določen z zakonom, ni mogoče podaljšati. Postopek s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje roka za pritožbo, zato nima verjetnega izgleda za uspeh. To pa pomeni, da tožnikova prošnja ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in jo je zato treba zavrniti kot neutemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - kraj dejanskega prebivanja
Ker ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja tožnikove žene v nepremičnini, katere lastnica je, je tožena stranka pravilno upoštevala celotno vrednost te nepremičnine pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija po ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek - pravočasna odločitev o prošnji - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
O prošnji tožnice za BPP res ni bilo odločeno v roku oziroma do prve razpisane glavne obravnave pred pravdnim sodiščem. Vendar pa je bila prva razpisana obravnava na prošnjo tožnice preložena, o prošnji za BPP pa je bilo odločeno pred novo sklicano obravnavo. To pomeni, da je imela tožnica možnost, da se udeleži ponovno sklicane obravnave in da nepravočasna odločitev o prošnji na njen položaj v pravdi ni imela nobenega vpliva. Sodišče zato zavrača tožbeni očitek, da je bilo s strani organa za BPP poseženo v pravico tožnice do udeležbe v postopku.
Tožnica utemeljeno oporeka zaključku, da v zadevnem pravdnem postopku nikakršnega izgleda za uspeh in da ga zato ni razumno začeti oziroma se ga udeleževati. Pri tem utemeljeno opozarja, da se presoja opira pretežno na vsebino odgovorov na tožbo in pripravljalnih vlog toženih strank in s tem na njihove razloge, ki jih nekritično povzema, po drugi strani pa ne presodi in ne upošteva vseh tožbenih razlogov, predvsem tistih, ki se nanašajo na revizijo ter na ravnanje prve tožene stranke v tej zvezi. Še zlasti, ker tudi pristojni organ sam v zvezi s tožbenim očitkom, da so bile trditvene navedbe v smeri nastanka izgubljenega dobička pomanjkljive in strokovno neustrezne, po pregledu pridobljene dokumentacije ugotavlja, „da so bili tožničini zahtevki zavrnjeni izključno zato, ker materialnopravno niso bili utemeljeni, kljub popolni trditveni podlagi in vsem predlaganim dokazom“. Čim pa je tako, se lahko postavi vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in torej zahtevana revizija ni bila brez pomena ter da tudi niso brez pomena tožbeni očitki, ki se nanašajo na malomarno ravnanje tožene stranke v postopku revizije (nepravočasno vloženo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks ter na opustitev plačila sodne takse za revizijo), ki jih pristojni organ pri presoji verjetnega uspeha s tožbo ni upošteval. Zato sodišče šteje narejeni zaključek za preuranjen oziroma se strinja s tožnico, da pri presoji niso bile upoštevane vse okoliščine, ki za pomembne za odločitev.
pogodba o preužitku - davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - davčna osnova - upoštevanje stroškov in bremen
Ko gre za obdavčitev, materialnopravno podlago odločitve pomenijo določbe davčnih predpisov. Pri razlagi, kdaj gre za darilo oziroma darovanje, je tako treba izhajati iz določb ZDDD in v tem pogledu je za obravnavani primer bistven 6. člen, ki nastanek davčne obveznosti veže na dan sprejema darila in v zvezi s tem izrecno določa, da darilo velja za sprejeto med drugim tudi ob podpisani pogodbi o preužitku.
V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDDD je osnova za odmero davka vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Pri tem se upoštevajo tisti dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova in ugotovljiva. Trditveno in dokazno breme o dolgovih, stroških in bremenih kot dejstvih, ki kot odbitek od vrednosti prejetega premoženja zmanjšujejo davčno osnovo, je glede na določbe 76. člena ZDavP-2 na davčnem zavezancu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Namreč s sklepom I U 1476/2014 z dne 28. 11. 2014 je bil zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep I U 1476/2014 z dne 6. 10. 2014. Dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena tožnikova vloga za podaljšanje roka za pritožbo ni bila nerazumna, saj je rok za pritožbo določen z zakonom in ga na podlagi določbe prvega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče podaljšati. V skladu z navedenim razlogom je bila odločitev v izpodbijani odločbi št. Bpp 410/2014 z dne 30. 12. 2014, pravilna in zakonita.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana člen 2, 4. ZUP člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pridobitev nepovratne finančne vzpodbude - retroaktivna uporaba predpisa - načelo zakonitosti
Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov (pri odločanju) veže načelo zakonitosti, določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP.Upravni organ je dolžan upoštevati materialni predpis, ki je veljaven v času odločanja. V upravnem postopku uporaba predpisov, ki veljajo v času odločanja upravnega organa, in ne predpisov, ki so veljali v času vložitve vloge, s katero je bil upravni postopek začet, sama po sebi ne pomeni retroaktivne uporabe predpisa oziroma neustavnosti odločitve.
denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - dokaz z izvedencem
ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen v prvem odstavku 190. člena določa, da se izvedencu lahko naloži, da opravi izvedensko delo tudi izven ustne obravnave. V takem primeru se sme zahtevati od njega, da na ustni obravnavi obrazloži svoj pismeni izvid in mnenje.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/2, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic
Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v letu 2010 prijavil 32,72 ha njivskih površin (obrazec „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“), zahtevek za izplačilo pa je podal za 32,60 plačilnih pravic za njivske površine. To pomeni, da je tožnik upravičen do 32,60 plačilnih pravic za njivske površine, kot to utemeljeno zatrjuje v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno po drugem odstavku 67. člena ZUP nepopolno prošnjo zavrgel, saj tožnik po pozivu organa za BPP v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil.
Pri presoji dodelitve BPP se v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni prerekal, niti ni dokazal nasprotnega. Po drugi strani iz podatkov v spisu izhaja, da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz izpodbijane odločbe je mogoče nedvoumno razbrati, zakaj je bila tožnikova prošnja zavrnjena, navedeni so tako dejanski kot pravni razlogi za odločitev. Izpodbijana odločba tako ustreza kriterijem iz 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/5, 82. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
upravni spor - pravdno nesposobna stranka - zakoniti zastopnik - skrbnik - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik sedaj ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker zakoniti zastopnik tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, ni odobril, je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - založitev stroškov upravne izvršbe
Tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z vložitvijo tožbe zoper sklep o založitvi stroškov upravne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekrškovni postopek - osebne okoliščine prosilca
V obravnavani prekrškovni zadevi, v kateri gre za prekršek po ZJRM-1, za katerega je zagrožena globa, ne gre za obravnavo zapletenih (pravnih in dejanskih) vprašanj. Tako ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč v postopku, tudi ni videti na strani tožnika, saj tožnik kakšnih posebnih osebnih okoliščin v prošnji za BPP niti ni navedel. V tožbi pa navaja le, da je laična oseba, ki ne bo mogla uspešno aktivno sodelovati oziroma delovati pri izvedbi dokazov in pri zaščiti svojih interesov. Uresničevanje tožnikove pravice do sodnega varstva, kar je namen BPP, brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeto, saj so okoliščine oziroma dejstva o zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev BPP, na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za njeno odobritev.
davek na dediščine in darila - obdavčljivo premoženje - terjatev - davčna stopnja - dedna transmisija
Določbo 3. alineje drugega odstavka 2. člena ZDDD je mogoče pravno konsistentno razlagati le tako, da se kot premoženje, ki se obdavči, štejejo premoženjske pravice in poleg lastninske pravice iz 1. in 2. alineje še druge stvarne pravice, torej še zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Pravice iz 3. alineje so torej vse stvarne pravice, razen lastninske pravice, ki jo zakon obravnava ločeno, ter premoženjske pravice, ki nimajo narave stvarnih pravic. Kaj je premoženjska pravica, ZDDD ne pove, skladno s civilnopravno teorijo pa so to vse tiste pravice, ki imajo objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarju. Podedovana terjatev je bila tako tožnici utemeljeno upoštevana v davčni osnovi kot premoženjska pravica iz 3. alineje navedene določbe ZDDD.
Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno sorodstveno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen. V tem pogledu pa je v zadevi sporna upoštevnost dedne transmisije. Gre za dedovanje dedne pravice (dediščine) med postopkom preminulega dediča. Dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica – mati pokojne vdove kot zakonita dedinja v II. dednem redu, zakonite dedinje v II. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in pravno zavezujočega stališča Ustavnega sodišča (odločba št. Up-149/99 z dne 1. 2. 2001 in odločba Up-247/01 z dne 11. 9. 2003), da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, zahteva upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.