EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov člen 5, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi OVE, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore. Upravičen proizvajalec pa je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave OVE. Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, pomeni, da se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. Agencija za energijo odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave, tožnik ne vstopa v pravice in obveznosti prodajalca v odnosu do Agencije. Glede njegove vloge in položaja glede dodelitve podpore je potrebno v celoti odločati v novem postopku, v katerem je treba ugotoviti ali vlagatelj izpolnjuje predpisane pogoje Izpeljati je treba nov upravni postopek o dodelitvi podpore na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija v upravnem postopku ugotavlja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev zahtevane podpore. Pravica do podpore tako ni vezana na proizvodno napravo OVE, kot deklaracija za proizvodno napravo, temveč je vezana na proizvajalca. S prenosom lastništva na proizvodni napravi pa tudi ni prišlo do avtomatskega vstopa (novega) lastnika v podporno shemo oz. ne gre za „kontinuiteto podpore“.
ZDavP-2 člen 68, 68/1. ZUP člen 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazovanje - novi dokazi
Če davčni organ ugotovi, da obračun davka temelji na neresničnih ali nepravilnih podatkih, oziroma če ugotovi, da so prihodki, izkazani v obračunu davka, nesorazmerni odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, in davčni zavezanec za to ne navede opravičljivih razlogov, lahko predmet obdavčitve ugotovi s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek. Za takšno ravnanje zadošča že en izpolnjen pogoj iz navedene določbe prvega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Poročilo Urada za meroslovje, ki je bilo sestavljeno na zahtevo tožnika po izdaji prvostopenjske odločbe in brez sodelovanja toženke pri opravljenih tehtanjih, lahko pomeni le enega izmed dokazov, ki pa ima tudi po mnenju sodišča naravo novega dokaza. Tožnik namreč ni zadovoljivo pojasnil, zakaj tega poročila brez svoje krivde ni uspel predložiti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, oziroma zakaj ni uspel pravočasno naročiti njegove izvedbe. Le v takem primeru bi bilo namreč na podlagi določb ZUP tak dokaz sploh možno presojati.
Tožnik v tožbi predlaga izvedbo več dokazov, med njimi poleg zaslišanja priče tudi zaslišanje strank in postavitev izvedenca pekovske stroke. Tudi pri teh dokazih gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik namreč teh dokazov v davčnem postopku ni predlagal in prav tako ni pojasnil, zakaj jih ni predlagal že v davčnem postopku. Tudi sicer pa so omenjeni dokazi premalo substancirani, da bi se sodišče lahko izreklo o tem, ali so relevantni za odločanje o zadevi.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - zahteva za oceno ustavnosti zakona - - nadaljevanje postopka - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
V obravnavanem primeru je bila davčna osnova za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti ugotovljena na podlagi 193. člena in četrtega odstavka 244. člena ZUJF, torej na podlagi zakonskih določb, za katere je Ustavno sodišče (z učinkom razveljavitve) ugotovilo, da so bile v neskladju z Ustavo. To pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena, in obenem, da v konkretnem primeru, ko v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, ni več zakonske podlage za davčno odmero.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni z obnovljivih virov člen 7, 7/2, 7/2-2, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito odločila o vlogi tožnika kot proizvajalca električne energije za dodelitev podpore električne energije v obliki finančne pomoči za tekoče poslovanje. Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi A., ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore. Upravičen proizvajalec pa je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodnje naprave A., ki mora vložiti vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore električni energiji, proizvedeni v proizvodni napravi A. in ki mora izpolnjevati predpisane pogoje. Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, pomeni, da se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. Agencija odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Zato nima prav tožnik, ko meni, da je z nakupom proizvodne naprave A. vstopil v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, med katere naj bi sodila tudi pravica do podpore električni energiji. V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave A., kot v obravnavanem primeru tožnik ne vstopa v pravice in obveznosti prodajalca v odnosu do tožene stranke.
V obravnavani zadevi tožnik predlaga obnovo postopka, končanega z odločbo davčnega organa z dne 31. 7. 2008. Dokazi niti niso obstajali v času pred izdajo odločbe, glede katere tožnik zahteva obnovo, zato že iz navedenega razloga navedene sodbe SEU kot tudi odločitve Vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga. V povezavi s tem je tudi brezpredmetno sklicevanje tožnika glede enotne razlage in uporabe prava EU, ki jo daje SEU, katerega interpretativne sodbe imajo učinek ex tunc in veljajo erga omnes. Slednje v zadevi ni sporno. Vendar pa tožnik napačno meni, da so novejše sodbe SEU in nova stališča sodne prakse obnovitveni razlog, saj slednje velja le v primeru, kadar gre za postopke v teku, o katerih še ni pravnomočno odločeno oz. niso uporabljena vsa pravna sredstva, kar pa ni obravnavani primer.
zloraba prevladujočega položaja - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti
Toženka bi morala navesti vsaj razmerje zahtevanega podatka do v PRD ugotovljene kršitve (pomembnost podatka za ugotavljanje morebitne kršitve in njegova dokazna vrednost), da bi sodišče lahko presodilo utemeljenost oziroma neutemeljenost tožbenih razlogov, da tožnik potrebuje sporne podatke za uresničevanje pravice do obrambe.
EZ člen 64n, 64n/4, 64n/4-1, 554, 554/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15, 15/1, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - pravica do podpore - sprememba lastništva
V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave gre za nov upravni postopek dodelitve podpore na podlagi nove vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave namreč Agencija za energijo v upravnem postopku preverja, ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore, kot jih določata Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Zato sklicevanje tožnika na odločbo, ki je bila za predmetno proizvodno napravo predhodno izdana prejšnjemu lastniku te naprave, ni utemeljeno.
ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-5. ZUS-1 člen 22, 22/1, 38.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Za obdavčitev v konkretnem primeru je relevantna (le) ugotovitev, da je bilo na podlagi stornacij fiktivnih prodaj, ki jih je opravil tožnik, blago dejanske izneseno iz poslovalnice, medtem ko gotovina v blagajno ni bila položena. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV; bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem neto prejemka s količnikom 1,333. Da bi bilo dejansko stanje, ki je podlaga za obdavčitev, drugačno od ugotovljenega, ustavitev kazenske preiskave ne dokazuje. Pri tem tudi ne gre za identična postopka, v katerih bi moralo biti odločeno na enak način. Delovanje tožnika se je v kazenski zadevi presojalo s stališča kazenske, v davčnem postopku pa s stališča davčne zakonodaje.
Po 22. členu ZUS-1 je primerna uporaba ZPP v upravnem sporu predpisana le glede vprašanj postopka, ki niso urejena v tem zakonu. Odgovor na tožbo, ki je urejen v 38. členu ZUS-1, v upravnem sporu ni obvezen; njegova neobrazloženost nima enakih posledic kot v pravdnem postopku. Uporaba določb 278. in 214. člena ZPP bi bila tudi v nasprotju z osnovnim ciljem postopka v upravnem sporu, to je presojo zakonitosti upravnega akta.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
GERK - upravni postopek - pritožba - po pooblaščencu vložena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je bila odločitev drugostopnega organa o zavrženju pritožbe napačna in bi moral organ pritožbo tožnice obravnavati po vsebini, se sodišče ne bo spuščalo v vsebinsko presojo pravilnosti odločitve, ki jo je sprejel prvostopni organ, zato se o ugovorih tožnice, ki se nanašajo na to odločitev, ne bo izrekalo, jih bo pa moral presoditi drugostopni organ, ko bo pritožbo obravnaval po vsebini.
Tožnik bi moral v času oddaje vloge biti vpisan v poslovni register kot subjekt, ki je vložil prijavo na javni razpis. Iz določb javnega razpisa namreč med drugim izhaja, da se nanj lahko prijavijo vsa podjetja in samostojni podjetniki, ki so na dan oddaje vloge registrirani po ZGD-1 in izpolnjujejo določene pogoje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev za priposestvovanje
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Upravni organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da prejšnja lastnica izpolnjuje pogoje iz FIP ter da je glede na to imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, s tem ko je 22. 9. 1949 pridobila avstrijsko državljanstvo ter je kot avstrijska državljanka umrla v Avstriji 28. 7. 1977 ter je bila rezidentka Republike Avstrije na dan 1. 1. 1960, in na dan podpisa FIP 27. 11. 1961 avstrijska državljanka. Bivša lastnica pa je tudi oseba, ki je zapustila svoje dotedanje bivališče v takratni Jugoslaviji v posledici končanja druge svetovne vojne ter se zato šteje za pregnanko oziroma preseljenko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - kupnina za prodano stanovanje
Toženka okoliščine, ali v premoženje prizadete stranke spada tudi kupnina za prodano stanovanje, ni ugotavljala, bi pa lahko vplivala na upravičenje prizadete stranke do BPP, zato se sodišče strinja s tožnico, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ (CSD) pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik (za poseben primer) osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč njegova dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za učinkovito zagotavljanje varstva varovančeve osebnosti in njegovih pravic.
tujec - omejitev gibanja - ponovni postopek - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je sicer navedla razlog za izdajo ukrepa in sicer, da je tožnica vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar pa ta razlog ni v skladu s pravom EU in je zato nezakonit. Tožena stranka namreč ni ugotovila pravno relevantnih dejstev, da je tožnica vložila zahtevo za uvedbo ponovnega postopka samo zato, da bi odložila ali onemogočila izvršitev odločbe o vrnitvi. Poleg tega bi tožena stranka v obrazložitvi akta morala utemeljiti tudi, zakaj v konkretnem primeru ne bi bil legitimen cilj ukrepa zadovoljen že z uporabo milejšega ukrepa nastanitve izven centra. Gre za bistveno pomanjkljivost obrazložitve z vidika načela sorazmernosti oziroma objektivne nujnosti ukrepa.
davčna izvršba - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Ugovorov, ki jih uveljavlja tožeča stranka v tožbi, v tej zadevi ni mogoče upoštevati, ker se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke ne obstoji več v celoti, ampak le še delno, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč - druga zadeva
Glede na to, da tožeča stranka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugem pravdnem postopku, ki ga sodišče v Celju vodi pod posebno opravilno številko, je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, nepopolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa preuranjen.
vodno soglasje - poplavno območje - vsebina projektne dokumentacije - zavrženje vloge - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je sporno že od začetka postopka to, ali bo predvidena gradnja sploh stala na poplavnem območju ali ne, kar pa je že stvar vsebinske presoje, zato sodišče meni, da niso podani procesni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne, ampak bi bilo potrebno vlogo tožeče stranke vsebinsko obravnavati, kar pa pomeni, da je potrebno upoštevati tudi načelo zaslišanja stranke ter pred izdajo končne odločitve dati stranki možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.