skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ (CSD) pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik (za poseben primer) osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč njegova dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za učinkovito zagotavljanje varstva varovančeve osebnosti in njegovih pravic.
davčna izvršba - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Ugovorov, ki jih uveljavlja tožeča stranka v tožbi, v tej zadevi ni mogoče upoštevati, ker se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke ne obstoji več v celoti, ampak le še delno, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - kupnina za prodano stanovanje
Toženka okoliščine, ali v premoženje prizadete stranke spada tudi kupnina za prodano stanovanje, ni ugotavljala, bi pa lahko vplivala na upravičenje prizadete stranke do BPP, zato se sodišče strinja s tožnico, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč - druga zadeva
Glede na to, da tožeča stranka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugem pravdnem postopku, ki ga sodišče v Celju vodi pod posebno opravilno številko, je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, nepopolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa preuranjen.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pravna podlaga - neprava retroaktivnost
Po mnenju sodišča je pri odločanju v stvari potrebno uporabiti zakonska določila ZBPP, veljavna v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, v kolikor so ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, naj v osmih dneh dopolni navedbe v zvezi z zatrjevanim odvzemom prostosti (kdaj mu je bila odvzeta, do kdaj je trajal odvzem, kje se je izvrševal) in da o tem predloži dokaze (na primer odločbo o odvzemu prostosti, o izpustitvi). Tožnik svojih navedb ni dopolnil, niti zanje ni predložil dokazov. To pomeni, da ni izkazal verjetnega obstoja okoliščin, ki so mu preprečile pravočasno vložitev tožbe, čeprav bi to moral storiti že ob vložitvi predloga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Inšpekcijska zavezanka vse do 9. 9. 2013 ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, zato je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe - ta pisno ni bil preklican - odstranila nelegalne objekte.
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov rušitve ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun. V njem navedeni stroški morajo imeti namreč podlago v pogodbi, sklenjeni z inšpektoratom. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa tega preizkusa ne omogoča.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
Tožnika s prejetimi pogoji nista pridobila tudi soglasja za gradnjo v varovanem območju.
Določilo 1. odstavka 62. člena ZRud-1C določa, da se šteje, da je nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, ki jim je bila rudarska pravica za izkoriščanje podaljšana na podlagi ZRud-1B do 31. 12. 2013, pa do dneva uveljavitve tega zakona zoper njih ni začet stečajni postopek, rudarska pravica podaljšana do 31. 12. 2015. Poleg tega se v skladu s 4. odstavkom 62. člena ZRud-1C lahko nosilcem rudarske pravice iz 1. odstavka tega člena, ki so v roku iz 2. odstavka tega člena sklenili dodatek h koncesijski pogodbi, podaljša rudarsko pravico od 1. januarja 2016 do najdlje 31. 12. 2016 tudi brez izpolnjevanja pogojev iz 5. in 8. točke 1. odstavka, 2. in 5. točke 2. odstavka in 3. odstavka 50. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ne navaja nič konkretnega o tem, da bi tožena stranka zmotno ugotovila, da je o isti zadevi že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspeh - kazenski postopek
V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - življenjski stroški v tujini
Tožnik višjih življenjskih stroškov v Nemčiji ni izkazal. Tega ni izkazal s časopisnim člankom iz Financ (o določitvi minimalne nemške plače), niti ne z izpiskom iz njegovega TR računa (negativni saldo); drugih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo, ali gre v Nemčiji za višje življenjske stroške, pa ni predložil.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za postopek pred sodiščem
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 vključuje vsa opravila odvetnika (razen zastopanja na narokih), tako tudi pregled pisnih gradiv, pravne nasvete in posvete, kakor tudi sestavljanje pisnih vlog v postopku. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tar. št. 3100, saj zavrnitev navedene nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru brezplačne pravne pomoči ni bila vložena tožba. Nagrada po tej tarifni številki je namreč nastala s pooblastitvijo tožnice, da naj reši zadevo v okviru sodnega postopka.
ZPŠOIRSP člen 9, 9/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - smrt upravičenca - prehod terjatve za povračilo odškodnine na dediče - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva preide na dediče, če je bila priznana s pravnomočno odločbo. Če pa upravičenec med postopkom umre, se postopek ustavi. Tožnik torej ne more nastopiti kot upravičenec do plačila denarne odškodnine na tej podlagi za svojega očeta. Ker tožnik v postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je bila njegova vloga na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
Namen poizvedb pritožbenega organa je bil v tem, da se pojasni, zakaj je prišlo do neskladij med datumi vpisov v evidence ZZZS in ZRSZ. Po prejetih odgovorih pa je organ zaključil, da ti uradni podatki predstavljajo nedovoljeno novo dejstvo v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP. Takšen zaključek pa je po presoji sodišča nerazumen in v nasprotju z določbo 251. člena ZUP. Tožena stranka je namreč navedena dejstva ugotavljala, ker je ugotovila, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena, torej z namenom, da navedeno nepravilnost odpravi. V takšnem primeru pa organ druge stopnje mora pri odločanju upoštevati dejstva ugotovljena v dopolnjenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Po določbi 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Navedena dikcija „do dneva vložitve prošnje“ se po presoji sodišča razlaga tako, da zajema tudi dejanja, ki so bila opravljena na isti dan, kot je vložena prošnja. Ker iz tožnikovih tožbenih navedb izhaja, da je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil istega dne kot tožbo za plačilo odškodnine, to pomeni, da je bilo dejanje že opravljeno.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis novega upravnika
Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju niso predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik izbriše iz registra.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bila v tej zadevi že izdana odločba (ki je pravnomočna), katere odločitev zajema tudi odločanje o zastopanju pred sodiščem prve stopnje in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni v ničemer spremenilo, je tožena stranka prošnjo tožnice glede predlagane oblike zastopanja po odvetniku na naroku za glavno obravnavo zavrgla.