visokošolski zavod - akreditacija - podaljšanje akreditacije - pogoji za podaljšanje akreditacije - načelo zaslišanja stranke
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je dolžan pred odločanjem o stvari vse dokaze, na podlagi katerih odloča, predložiti predlagatelju (stranki) v razjasnitev zato, da se ji da možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi, kar je tožena stranka, kakor izhaja iz upravnega spisa tudi storila, saj so bili pred odločanjem o stvari vsi uporabljeni dokazi vročeni tožeči stranki v izjasnitev.
postopek o prekršku - stroški postopka - rok za priglasitev stroškov postopka
Zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je bil ustavljen, se poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomočna sodba ali sklep vročen tistemu, ki ima pravico podati takšen zahtevek. To pa ne pomeni, da se zahtevka ne bi smelo podati že pred končno odločitvijo.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - plačilo dolga - dokazilo o plačilu
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane, in sicer obveznosti iz naslova davka na dodano vrednost za davčno obdobje april 2011 in delno maj 2011, ter obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zaposlenih, akontacij dohodnine in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da se toženka do predloženih potrdil o plačilu ni opredelila.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pravna podlaga - neprava retroaktivnost
Po mnenju sodišča je pri odločanju v stvari potrebno uporabiti zakonska določila ZBPP, veljavna v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, v kolikor so ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila na obrazložitvi odločbe CSD, ki je bila izdana pred izdajo javne listine, ki je potrjevala, da tožeča stranka živi v družinski skupnosti s svojo ženo. Glede na navedeno razhajanje je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka s tem, ko tožeče stranke ni seznanila z navedeno ugotovitvijo ter ji ni dala možnosti, da se o tej ugotovitvi in dokazih izjasni ter predloži nasprotne dokaze.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, naj v osmih dneh dopolni navedbe v zvezi z zatrjevanim odvzemom prostosti (kdaj mu je bila odvzeta, do kdaj je trajal odvzem, kje se je izvrševal) in da o tem predloži dokaze (na primer odločbo o odvzemu prostosti, o izpustitvi). Tožnik svojih navedb ni dopolnil, niti zanje ni predložil dokazov. To pomeni, da ni izkazal verjetnega obstoja okoliščin, ki so mu preprečile pravočasno vložitev tožbe, čeprav bi to moral storiti že ob vložitvi predloga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Inšpekcijska zavezanka vse do 9. 9. 2013 ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, zato je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe - ta pisno ni bil preklican - odstranila nelegalne objekte.
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov rušitve ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun. V njem navedeni stroški morajo imeti namreč podlago v pogodbi, sklenjeni z inšpektoratom. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa tega preizkusa ne omogoča.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
Tožnika s prejetimi pogoji nista pridobila tudi soglasja za gradnjo v varovanem območju.
Namen poizvedb pritožbenega organa je bil v tem, da se pojasni, zakaj je prišlo do neskladij med datumi vpisov v evidence ZZZS in ZRSZ. Po prejetih odgovorih pa je organ zaključil, da ti uradni podatki predstavljajo nedovoljeno novo dejstvo v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP. Takšen zaključek pa je po presoji sodišča nerazumen in v nasprotju z določbo 251. člena ZUP. Tožena stranka je namreč navedena dejstva ugotavljala, ker je ugotovila, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena, torej z namenom, da navedeno nepravilnost odpravi. V takšnem primeru pa organ druge stopnje mora pri odločanju upoštevati dejstva ugotovljena v dopolnjenem postopku.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Razlogi za uporabo instituta exeptio illegalis ter ugotovljeno neskladnost ureditve kvotnega sistema v uredbi glede na zakonsko ureditev, ki izhaja iz 62. člena ZZRZI, v obravnavanem primeru temeljijo na konkretnih in s številčnimi podatki podkrepljenih trditvah tožeče stranke o neustreznosti določitve kvote po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti zgolj po prvem nivoju, to je glede na področje dejavnosti in ob upoštevanju dejstva, da je sprejeta ureditev določitve kvot zgolj posledica „prevedbe“ dejavnosti uvrščenih na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti veljavne do 1. 1. 2007 v dejavnosti na podlagi SKD veljavne od 1. 1. 2007 dalje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspeh - kazenski postopek
V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
ZMotR člen 20. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru člen 41.
vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - pogoji za vpis spremembe
Prvostopenjski organ se je pri spremembi podatka v matičnem registru oprl na prejeti dopis CSD. Tak dopis pa nima značaja pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prevzem kazenskega pregona
Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s kazenskim pregonom zoper osumljena. Kriminalisti so v zadevi zbrali obvestila, pridobili pisno dokumentacijo in opravili več razgovorov, tudi s tožnikom. Na podlagi zbranega je tožilec vloženo ovadbo zavrgel, ker je zaključil, da ni podan utemeljen sum, da sta storilca storila zatrjevano kaznivo dejanje. Iz tega razloga pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 24. člen ZBPP, niso izpolnjeni.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis novega upravnika
Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju niso predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik izbriše iz registra.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Po določbi 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Navedena dikcija „do dneva vložitve prošnje“ se po presoji sodišča razlaga tako, da zajema tudi dejanja, ki so bila opravljena na isti dan, kot je vložena prošnja. Ker iz tožnikovih tožbenih navedb izhaja, da je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil istega dne kot tožbo za plačilo odškodnine, to pomeni, da je bilo dejanje že opravljeno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ne navaja nič konkretnega o tem, da bi tožena stranka zmotno ugotovila, da je o isti zadevi že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Izpodbijani ukrep je sicer predpisan z zakonom, ima legitimen cilj, ki je v varovanju zaupanja v pravosodje; ukrep je tudi dovolj določno predpisan v ZOdv in Statutu OZS v tem smislu, da arbitrarna uporaba prava ni zelo verjetna; ukrep je primeren v tem smislu, da je s takšno stopnjo (ne)tolerance glede izpolnjevanja odvetniških obveznosti možno izboljšati zaupanje ljudi v pravosodje, vendar pa v izpodbijanem aktu manjka utemeljitev, da je tako strog ukrep nujen, ker z nobenim milejšim ukrepom, ki bi v manjši meri posegel v pravico tožnice, ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja v enaki meri in izpodbijana odločitev tudi nima obrazložitve z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, to je z vidika tehtanje na eni strani intenzivnosti posega v tožničino pravico in na drugi strani koristjo za javno zaupanje in varstvo strank v pravnih postopkih pred sodišču.
ZPŠOIRSP člen 9, 9/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - smrt upravičenca - prehod terjatve za povračilo odškodnine na dediče - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva preide na dediče, če je bila priznana s pravnomočno odločbo. Če pa upravičenec med postopkom umre, se postopek ustavi. Tožnik torej ne more nastopiti kot upravičenec do plačila denarne odškodnine na tej podlagi za svojega očeta. Ker tožnik v postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je bila njegova vloga na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - življenjski stroški v tujini
Tožnik višjih življenjskih stroškov v Nemčiji ni izkazal. Tega ni izkazal s časopisnim člankom iz Financ (o določitvi minimalne nemške plače), niti ne z izpiskom iz njegovega TR računa (negativni saldo); drugih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo, ali gre v Nemčiji za višje življenjske stroške, pa ni predložil.