brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - kupnina za prodano stanovanje
Toženka okoliščine, ali v premoženje prizadete stranke spada tudi kupnina za prodano stanovanje, ni ugotavljala, bi pa lahko vplivala na upravičenje prizadete stranke do BPP, zato se sodišče strinja s tožnico, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ (CSD) pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik (za poseben primer) osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč njegova dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za učinkovito zagotavljanje varstva varovančeve osebnosti in njegovih pravic.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pravna podlaga - neprava retroaktivnost
Po mnenju sodišča je pri odločanju v stvari potrebno uporabiti zakonska določila ZBPP, veljavna v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, v kolikor so ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči.
vodno soglasje - poplavno območje - vsebina projektne dokumentacije - zavrženje vloge - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je sporno že od začetka postopka to, ali bo predvidena gradnja sploh stala na poplavnem območju ali ne, kar pa je že stvar vsebinske presoje, zato sodišče meni, da niso podani procesni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne, ampak bi bilo potrebno vlogo tožeče stranke vsebinsko obravnavati, kar pa pomeni, da je potrebno upoštevati tudi načelo zaslišanja stranke ter pred izdajo končne odločitve dati stranki možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
davčna izvršba - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Ugovorov, ki jih uveljavlja tožeča stranka v tožbi, v tej zadevi ni mogoče upoštevati, ker se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke ne obstoji več v celoti, ampak le še delno, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Inšpekcijska zavezanka vse do 9. 9. 2013 ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, zato je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe - ta pisno ni bil preklican - odstranila nelegalne objekte.
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov rušitve ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun. V njem navedeni stroški morajo imeti namreč podlago v pogodbi, sklenjeni z inšpektoratom. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa tega preizkusa ne omogoča.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
Tožnika s prejetimi pogoji nista pridobila tudi soglasja za gradnjo v varovanem območju.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, naj v osmih dneh dopolni navedbe v zvezi z zatrjevanim odvzemom prostosti (kdaj mu je bila odvzeta, do kdaj je trajal odvzem, kje se je izvrševal) in da o tem predloži dokaze (na primer odločbo o odvzemu prostosti, o izpustitvi). Tožnik svojih navedb ni dopolnil, niti zanje ni predložil dokazov. To pomeni, da ni izkazal verjetnega obstoja okoliščin, ki so mu preprečile pravočasno vložitev tožbe, čeprav bi to moral storiti že ob vložitvi predloga.
Namen poizvedb pritožbenega organa je bil v tem, da se pojasni, zakaj je prišlo do neskladij med datumi vpisov v evidence ZZZS in ZRSZ. Po prejetih odgovorih pa je organ zaključil, da ti uradni podatki predstavljajo nedovoljeno novo dejstvo v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP. Takšen zaključek pa je po presoji sodišča nerazumen in v nasprotju z določbo 251. člena ZUP. Tožena stranka je namreč navedena dejstva ugotavljala, ker je ugotovila, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena, torej z namenom, da navedeno nepravilnost odpravi. V takšnem primeru pa organ druge stopnje mora pri odločanju upoštevati dejstva ugotovljena v dopolnjenem postopku.
upravni spor - stvarna pristojnost - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predmet odločanje v tem sporu je torej vprašanje prenehanja delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delavne spore.
ZPŠOIRSP člen 9, 9/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - smrt upravičenca - prehod terjatve za povračilo odškodnine na dediče - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva preide na dediče, če je bila priznana s pravnomočno odločbo. Če pa upravičenec med postopkom umre, se postopek ustavi. Tožnik torej ne more nastopiti kot upravičenec do plačila denarne odškodnine na tej podlagi za svojega očeta. Ker tožnik v postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je bila njegova vloga na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bila v tej zadevi že izdana odločba (ki je pravnomočna), katere odločitev zajema tudi odločanje o zastopanju pred sodiščem prve stopnje in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni v ničemer spremenilo, je tožena stranka prošnjo tožnice glede predlagane oblike zastopanja po odvetniku na naroku za glavno obravnavo zavrgla.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Razlogi za uporabo instituta exeptio illegalis ter ugotovljeno neskladnost ureditve kvotnega sistema v uredbi glede na zakonsko ureditev, ki izhaja iz 62. člena ZZRZI, v obravnavanem primeru temeljijo na konkretnih in s številčnimi podatki podkrepljenih trditvah tožeče stranke o neustreznosti določitve kvote po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti zgolj po prvem nivoju, to je glede na področje dejavnosti in ob upoštevanju dejstva, da je sprejeta ureditev določitve kvot zgolj posledica „prevedbe“ dejavnosti uvrščenih na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti veljavne do 1. 1. 2007 v dejavnosti na podlagi SKD veljavne od 1. 1. 2007 dalje.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za postopek pred sodiščem
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 vključuje vsa opravila odvetnika (razen zastopanja na narokih), tako tudi pregled pisnih gradiv, pravne nasvete in posvete, kakor tudi sestavljanje pisnih vlog v postopku. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tar. št. 3100, saj zavrnitev navedene nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru brezplačne pravne pomoči ni bila vložena tožba. Nagrada po tej tarifni številki je namreč nastala s pooblastitvijo tožnice, da naj reši zadevo v okviru sodnega postopka.
upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis novega upravnika
Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju niso predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik izbriše iz registra.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Po določbi 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Navedena dikcija „do dneva vložitve prošnje“ se po presoji sodišča razlaga tako, da zajema tudi dejanja, ki so bila opravljena na isti dan, kot je vložena prošnja. Ker iz tožnikovih tožbenih navedb izhaja, da je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil istega dne kot tožbo za plačilo odškodnine, to pomeni, da je bilo dejanje že opravljeno.
visoko šolstvo - študent - status kandidata s posebnimi potrebami - pogoji za priznanje statusa - izjemno težke življenjske in socialne razmere - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - kršitev pravil postopka
Sodišče upošteva tudi načelo avtonomnosti toženke, zlasti ker gre pri obravnavanem razlogu za dodelitev zaprošenega statusa za izjemni razlog, določen s Poslovnikom komisije toženke. Ta ima tako pri presoji, ali je podan razlog izjemno težkih življenjskih ali socialnih razmer, tudi po mnenju sodišča določeno polje proste presoje glede na primerljive primere odločanja v praksi in bi lahko utemeljila tudi zavrnitev tožničine prošnje, če bi obrazložila razloge, zaradi katerih konkretnih okoliščin, ki jih je uveljavljala tožnica, ne šteje za izjemne življenjske ali socialne razmere, ter pri tem dovolj konkretizirano pojasnila tudi svojo prakso pri odločanju na podlagi tega kriterija, s čimer bi utemeljila, da sprejeta odločitev ni arbitrarna. Ker pa takšne obrazložitve toženka ni podala, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspeh - kazenski postopek
V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Izpodbijani ukrep je sicer predpisan z zakonom, ima legitimen cilj, ki je v varovanju zaupanja v pravosodje; ukrep je tudi dovolj določno predpisan v ZOdv in Statutu OZS v tem smislu, da arbitrarna uporaba prava ni zelo verjetna; ukrep je primeren v tem smislu, da je s takšno stopnjo (ne)tolerance glede izpolnjevanja odvetniških obveznosti možno izboljšati zaupanje ljudi v pravosodje, vendar pa v izpodbijanem aktu manjka utemeljitev, da je tako strog ukrep nujen, ker z nobenim milejšim ukrepom, ki bi v manjši meri posegel v pravico tožnice, ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja v enaki meri in izpodbijana odločitev tudi nima obrazložitve z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, to je z vidika tehtanje na eni strani intenzivnosti posega v tožničino pravico in na drugi strani koristjo za javno zaupanje in varstvo strank v pravnih postopkih pred sodišču.