Izpodbijani ukrep je sicer predpisan z zakonom, ima legitimen cilj, ki je v varovanju zaupanja v pravosodje; ukrep je tudi dovolj določno predpisan v ZOdv in Statutu OZS v tem smislu, da arbitrarna uporaba prava ni zelo verjetna; ukrep je primeren v tem smislu, da je s takšno stopnjo (ne)tolerance glede izpolnjevanja odvetniških obveznosti možno izboljšati zaupanje ljudi v pravosodje, vendar pa v izpodbijanem aktu manjka utemeljitev, da je tako strog ukrep nujen, ker z nobenim milejšim ukrepom, ki bi v manjši meri posegel v pravico tožnice, ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja v enaki meri in izpodbijana odločitev tudi nima obrazložitve z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, to je z vidika tehtanje na eni strani intenzivnosti posega v tožničino pravico in na drugi strani koristjo za javno zaupanje in varstvo strank v pravnih postopkih pred sodišču.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Pravna ureditev organu za brezplačno pravno pomoč ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - gibalno oviran otrok - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Toženka je pri odločanju o tožnikovi prošnji prezrla relevantne nesporne dejanske okoliščine in nepravilno uporabila materialno pravo ne da bi upoštevala specialno zakonsko ureditev iz 6. odstavka 56. člena v povezavi s 1. odstavkom 12. člena ZOsn (po katerem so učenci s posebnimi potrebami učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ki je relevantna za konkreten primer.
upravni spor - stvarna pristojnost - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predmet odločanje v tem sporu je torej vprašanje prenehanja delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delavne spore.
visoko šolstvo - študent - status kandidata s posebnimi potrebami - pogoji za priznanje statusa - izjemno težke življenjske in socialne razmere - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - kršitev pravil postopka
Sodišče upošteva tudi načelo avtonomnosti toženke, zlasti ker gre pri obravnavanem razlogu za dodelitev zaprošenega statusa za izjemni razlog, določen s Poslovnikom komisije toženke. Ta ima tako pri presoji, ali je podan razlog izjemno težkih življenjskih ali socialnih razmer, tudi po mnenju sodišča določeno polje proste presoje glede na primerljive primere odločanja v praksi in bi lahko utemeljila tudi zavrnitev tožničine prošnje, če bi obrazložila razloge, zaradi katerih konkretnih okoliščin, ki jih je uveljavljala tožnica, ne šteje za izjemne življenjske ali socialne razmere, ter pri tem dovolj konkretizirano pojasnila tudi svojo prakso pri odločanju na podlagi tega kriterija, s čimer bi utemeljila, da sprejeta odločitev ni arbitrarna. Ker pa takšne obrazložitve toženka ni podala, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - vsebina tožbe - tožbeni zahtevek
Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme sodišče meritorno odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča, in če dajo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Navedeni pogoji za meritorno odločanje v obravnavanem primeru niso podani. Tožba namreč mora v takem primeru obsegati določen zahtevek, prav tako mora vsebovati razloge. Tega pa obravnavana tožba ne vsebuje, navedenega pa tudi ne more nadomestiti sklicevanje tožeče stranke na vloženo pritožbo.
ZMotR člen 20. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru člen 41.
vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - pogoji za vpis spremembe
Prvostopenjski organ se je pri spremembi podatka v matičnem registru oprl na prejeti dopis CSD. Tak dopis pa nima značaja pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prevzem kazenskega pregona
Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s kazenskim pregonom zoper osumljena. Kriminalisti so v zadevi zbrali obvestila, pridobili pisno dokumentacijo in opravili več razgovorov, tudi s tožnikom. Na podlagi zbranega je tožilec vloženo ovadbo zavrgel, ker je zaključil, da ni podan utemeljen sum, da sta storilca storila zatrjevano kaznivo dejanje. Iz tega razloga pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 24. člen ZBPP, niso izpolnjeni.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Namen zakonodajalca je bil, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost. Zato je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti (to je ravni dejavnosti, označene z enomestno črkovno oznako), po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Razlogi za uporabo instituta exeptio illegalis ter ugotovljeno neskladnost ureditve kvotnega sistema v uredbi glede na zakonsko ureditev, ki izhaja iz 62. člena ZZRZI, v obravnavanem primeru temeljijo na konkretnih in s številčnimi podatki podkrepljenih trditvah tožeče stranke o neustreznosti določitve kvote po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti zgolj po prvem nivoju, to je glede na področje dejavnosti in ob upoštevanju dejstva, da je sprejeta ureditev določitve kvot zgolj posledica „prevedbe“ dejavnosti uvrščenih na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti veljavne do 1. 1. 2007 v dejavnosti na podlagi SKD veljavne od 1. 1. 2007 dalje.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - možnost sodelovanja v postopku - stranka v postopku
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da prvotožnica ni imela možnosti sodelovanja v tem postopku, ker številne spisovno izkazane listine dokazujejo drugačno dejansko stanje, ki se nanaša na to, da je prvotožnica v vseh teh postopkih sodelovala, bodisi z osebno navzočnostjo na ogledih in narokih ali preko dopisovanja z upravnim organom. Vabljena je bila tudi k sklenitvi sporazumno določene odškodnine, prav tako ji je bila ponujena možnost drugačne infrastrukturne ureditve, ki ne bi zajela njenih nepremičnin.
EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 5, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave gre za nov upravni postopek dodelitve podpore na podlagi nove vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija za energijo v upravnem postopku preverja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore, kot jih določata Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov in EZ-1. Agencija za energijo v upravnem postopku, ki poteka na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave, odloča o dodelitvi podpore za proizvodno napravo, enako kot pri ostalih subjektih, s čimer se tudi zagotavlja enakopravnost vseh subjektov v postopku
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - razkritje notranjih informacij - prevzemna namera - prevzemna cena delnice - pridobitev premoženjske koristi - jezik v postopku - ustna obravnava
Razpis javne obravnave je po ZUP namenjen hitrejši in popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja, obenem pa se z njeno izvedbo udejanja načelo zaslišanja stranke. Ker v obravnavani zadevi ni sodelovalo dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, po presoji sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za razpis (obvezne) ustne obravnave, ne po določbi 2. alineje drugega odstavka 502. člena ZTFI, ne po določbah ZUP.
Tožena stranka je utemeljeno zaključila, da je tožnik že pred 16. 1. 2012 poznal višino kupnine za prodajo 56.002 delnic. Tožena stranka zaradi navedenega ni sledila niti tožnikovim navedbam, da je imel le vlogo borznega posrednika, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je družba na podlagi razkrite notranje informacije pridobila premoženjsko korist v višini 300.599,30 EUR, kar ne sodi med običajno opravljanje nalog borznega posrednika pri opravljanju poslov odvisnega borznoposredniškega zastopnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
Glede na ugotovljeno dejansko stanje in okoliščine konkretnega primera je razvidno, da obravnavana zadeva, v kateri tožnik prosi za dodelitev BPP, ni razumna v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila v posledici vloženih pravnih sredstev v obravnavani zadevi tožniku odobrena BPP, zato bi sodišče v obravnavanem primeru tožnikovo tožbo moralo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - denarna nakazila pravne osebe
Davčna organa sta pri odločanju upoštevala vsa listinska dokazila, ki jih je predložil tožnik v postopku obnove, le da sta jih presodila drugače, kot zahteva tožnik. Sodišče se s presojo dejstev in dokazov, ki sta jo opravila, strinja. Tako se pravilno ugotavlja, da je pravna oseba v letu 2009 nakazala več zneskov denarja na tožnikov bančni račun ter da namena teh nakazil ni pojasnila oziroma da verodostojne podlage za nakazila spornih zneskov ni predložila. Prvostopenjski organ ni prezrl opravljenih knjiženj izplačanih zneskov na konto kratkoročnih posojil, kot se zatrjuje v tožbi, vendar je v tej zvezi ugotovil, da so listine, ki so bile predložene kot podlaga za knjiženje, neustrezne. Pravilen je tudi zaključek, da so posojilne pogodbe, ki jih je tožnik predložil (šele) v pritožbenem postopku, kot listine neverodostojne (sestavljene naknadno) ter da zato, ker posojilna razmerja niso izkazana, zatrjevanih vračil posojil ni mogoče povezati z izplačanimi zneski. Pravilna pa je tudi opredelitev izplačanih zneskov kot drugih dohodkov iz 105. člena ZDoh-2 in njihovo upoštevanje pri davčni odmeri.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - neudeležba na mejni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je pozval tožnico, da se izjavi o poteku predlagane meje, čemur je priložil tudi skico iz elaborata, tožnica pa na poziv ni odgovorila, zato je pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično tudi smel izdati akt glede na rezultat izvedenega postopka.
ZDO člen 156, 157, 159. ZDavP-2 člen 384, 387, 403. ZSZ člen 56, 61.
davek od premoženja - stanovanjska stavba - večkratna obdavčitev istega premoženja - davek na premoženje večje vrednosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
V zadevi je sporno, ali je lahko isto premoženje obdavčeno dvakrat. Država je fiskalno suverena. Posamezni subjekti oziroma objekti obdavčevanja se med seboj ne izključujejo in so v okviru enotnega davčnega sistema lahko večkratno obdavčeni z različnimi davščinami, še zlasti kadar obdavčujeta dve davčni oblasti različnega ranga. To ni v nasprotju z Ustavo. Tako je država Slovenija sprejela tudi ZIPRO1314, ki je določal, da se za leto 2013 obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 EUR. Sodišče zavrača ugovor tožnice, da je bila za isto premoženje neutemeljeno dvakrat obdavčena, saj se je v konkretnem primeru odločalo le o zakonitosti sklepa o odmeri davka od premoženja. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga po trditvah tožnice plačujejo najemniki v njeni hiši, pa pomeni davčni vir za financiranje javnih potreb države in občin, ki se odmerja neposrednim uporabnikom stanovanjskih prostorov na podlagi 403. člena ZDavP-2 ter 56. in 61. člena ZSZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - več mejašev - kmetijski kompleks
Izbrani sprejemnik ponudbe bi z nakupom kmetijskih zemljišč, ki so predmet tega postopka, povečal kompleks obdelovalnih površin v enem kosu. To je ekonomsko bolj rentabilno in omogoča pridelavo večje količine pridelkov z nižjimi stroški. Zato je odločitev upravnega organa, da odobri pravni posel z zemljišči, pravilna.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obstoj dveh izjav o sprejemu ponudbe pomeni, da je upravni organ svojo odločitev o zavrnitvi vloge za odobritev pravnega posla oprl samo na eno izmed listin (izjav o sprejemu), ki so se nahajale v upravnem spisu. Ker dejstva, zakaj ni upošteval tudi druge izjave, ki jo je v pravdnem postopku kor relevantno upoštevalo sodišče, ni utemeljil, sodišče pa meni, da je prezrl podatek, da je bila istega dne, to je 20. 3. 2008, vložena tudi izjava B.B., s katero je ta sprejel ponudbo.
ZDavP-2 člen 79, 79/3, 126, 126/1, 145. ZUP člen 251, 251/1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - stroški postopka
Tožnik z ničemer ne dokazuje, da skupni znesek dolga v višini 18.826,03 EUR, ki je določen z izrekom prvostopenjskega sklepa, ne predstavlja seštevka posameznih zneskov po izvršilnih naslovih, s katerimi je tožena stranka prvostopenjski sklep o izvršbi dopolnila. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil tožnik prikrajšan za pravno sredstvo, saj je tožena stranka imela pravno podlago za takšno dopolnitev postopka v določbi prvega odstavka 251. člena ZUP.
Glede na to, da je tožena stranka v pritožbenem postopku zaradi ekonomičnosti postopka vsebinsko odločila o zadevi in se je postopek končal v breme davčnega zavezanca, to je tožnika, ta ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov.