Izpodbijani ukrep je sicer predpisan z zakonom, ima legitimen cilj, ki je v varovanju zaupanja v pravosodje; ukrep je tudi dovolj določno predpisan v ZOdv in Statutu OZS v tem smislu, da arbitrarna uporaba prava ni zelo verjetna; ukrep je primeren v tem smislu, da je s takšno stopnjo (ne)tolerance glede izpolnjevanja odvetniških obveznosti možno izboljšati zaupanje ljudi v pravosodje, vendar pa v izpodbijanem aktu manjka utemeljitev, da je tako strog ukrep nujen, ker z nobenim milejšim ukrepom, ki bi v manjši meri posegel v pravico tožnice, ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja v enaki meri in izpodbijana odločitev tudi nima obrazložitve z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, to je z vidika tehtanje na eni strani intenzivnosti posega v tožničino pravico in na drugi strani koristjo za javno zaupanje in varstvo strank v pravnih postopkih pred sodišču.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - gibalno oviran otrok - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Toženka je pri odločanju o tožnikovi prošnji prezrla relevantne nesporne dejanske okoliščine in nepravilno uporabila materialno pravo ne da bi upoštevala specialno zakonsko ureditev iz 6. odstavka 56. člena v povezavi s 1. odstavkom 12. člena ZOsn (po katerem so učenci s posebnimi potrebami učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ki je relevantna za konkreten primer.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za postopek pred sodiščem
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 vključuje vsa opravila odvetnika (razen zastopanja na narokih), tako tudi pregled pisnih gradiv, pravne nasvete in posvete, kakor tudi sestavljanje pisnih vlog v postopku. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tar. št. 3100, saj zavrnitev navedene nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru brezplačne pravne pomoči ni bila vložena tožba. Nagrada po tej tarifni številki je namreč nastala s pooblastitvijo tožnice, da naj reši zadevo v okviru sodnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bila v tej zadevi že izdana odločba (ki je pravnomočna), katere odločitev zajema tudi odločanje o zastopanju pred sodiščem prve stopnje in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni v ničemer spremenilo, je tožena stranka prošnjo tožnice glede predlagane oblike zastopanja po odvetniku na naroku za glavno obravnavo zavrgla.
ZPŠOIRSP člen 9, 9/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - smrt upravičenca - prehod terjatve za povračilo odškodnine na dediče - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva preide na dediče, če je bila priznana s pravnomočno odločbo. Če pa upravičenec med postopkom umre, se postopek ustavi. Tožnik torej ne more nastopiti kot upravičenec do plačila denarne odškodnine na tej podlagi za svojega očeta. Ker tožnik v postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je bila njegova vloga na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Po določbi 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Navedena dikcija „do dneva vložitve prošnje“ se po presoji sodišča razlaga tako, da zajema tudi dejanja, ki so bila opravljena na isti dan, kot je vložena prošnja. Ker iz tožnikovih tožbenih navedb izhaja, da je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil istega dne kot tožbo za plačilo odškodnine, to pomeni, da je bilo dejanje že opravljeno.
upravni spor - stvarna pristojnost - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predmet odločanje v tem sporu je torej vprašanje prenehanja delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delavne spore.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - vsebina tožbe - tožbeni zahtevek
Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme sodišče meritorno odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča, in če dajo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Navedeni pogoji za meritorno odločanje v obravnavanem primeru niso podani. Tožba namreč mora v takem primeru obsegati določen zahtevek, prav tako mora vsebovati razloge. Tega pa obravnavana tožba ne vsebuje, navedenega pa tudi ne more nadomestiti sklicevanje tožeče stranke na vloženo pritožbo.
Namen poizvedb pritožbenega organa je bil v tem, da se pojasni, zakaj je prišlo do neskladij med datumi vpisov v evidence ZZZS in ZRSZ. Po prejetih odgovorih pa je organ zaključil, da ti uradni podatki predstavljajo nedovoljeno novo dejstvo v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP. Takšen zaključek pa je po presoji sodišča nerazumen in v nasprotju z določbo 251. člena ZUP. Tožena stranka je namreč navedena dejstva ugotavljala, ker je ugotovila, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena, torej z namenom, da navedeno nepravilnost odpravi. V takšnem primeru pa organ druge stopnje mora pri odločanju upoštevati dejstva ugotovljena v dopolnjenem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - več mejašev - kmetijski kompleks
Izbrani sprejemnik ponudbe bi z nakupom kmetijskih zemljišč, ki so predmet tega postopka, povečal kompleks obdelovalnih površin v enem kosu. To je ekonomsko bolj rentabilno in omogoča pridelavo večje količine pridelkov z nižjimi stroški. Zato je odločitev upravnega organa, da odobri pravni posel z zemljišči, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - prevzem pregona - stroški postopka
Tožniku se je spremenil status, saj vstopa v postopek namesto državnega tožilca, ker je slednji umaknil obtožbo in je tožnik kot oškodovanec prevzel pregon. S tem novim statusom tožnika kot zasebnega tožilca so povezani tudi stroški postopka, o čemer bi tožena stranka morala odločiti. V obravnavani zadevi glede na nov status tožnika tožena stranka ni pojasnila razlogov, zakaj meni, da gre za isto upravno stvar.
ZDO člen 156, 157, 159. ZDavP-2 člen 384, 387, 403. ZSZ člen 56, 61.
davek od premoženja - stanovanjska stavba - večkratna obdavčitev istega premoženja - davek na premoženje večje vrednosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
V zadevi je sporno, ali je lahko isto premoženje obdavčeno dvakrat. Država je fiskalno suverena. Posamezni subjekti oziroma objekti obdavčevanja se med seboj ne izključujejo in so v okviru enotnega davčnega sistema lahko večkratno obdavčeni z različnimi davščinami, še zlasti kadar obdavčujeta dve davčni oblasti različnega ranga. To ni v nasprotju z Ustavo. Tako je država Slovenija sprejela tudi ZIPRO1314, ki je določal, da se za leto 2013 obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 EUR. Sodišče zavrača ugovor tožnice, da je bila za isto premoženje neutemeljeno dvakrat obdavčena, saj se je v konkretnem primeru odločalo le o zakonitosti sklepa o odmeri davka od premoženja. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga po trditvah tožnice plačujejo najemniki v njeni hiši, pa pomeni davčni vir za financiranje javnih potreb države in občin, ki se odmerja neposrednim uporabnikom stanovanjskih prostorov na podlagi 403. člena ZDavP-2 ter 56. in 61. člena ZSZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker tožnica tudi v prošnji za BPP ni z dokazi ovrgla dejstev, relevantnih v postopku za izdajo odločbe z dne 17. 9. 2014, pač pa je le splošno in neizkazano zatrjevala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je organ za BPP mogel zaključiti, da tožba zoper navedeno odločbo ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da glede na to ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - poklicna kvalifikacija - rok za pridobitev izobrazbe - višja sila
Kot primeri višje sile oziroma/ali izredne okoliščine se lahko obravnavajo taki primeri oziroma okoliščine, ki so nepredvidljive, neobičajne in na katere upravičenec nedvomno ni imel vpliva. Izdelava doktorske naloge pa med take primere nedvomno ne sodi.
EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 5, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave gre za nov upravni postopek dodelitve podpore na podlagi nove vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija za energijo v upravnem postopku preverja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore, kot jih določata Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov in EZ-1. Agencija za energijo v upravnem postopku, ki poteka na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave, odloča o dodelitvi podpore za proizvodno napravo, enako kot pri ostalih subjektih, s čimer se tudi zagotavlja enakopravnost vseh subjektov v postopku
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - dolžnikovemu dolžniku izdana odločba o plačilu - ugovori dolžnikovega dolžnika
Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločbe, ki se izda, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in se davek izterja od njega. V pritožbenem postopku zoper to odločbo se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Ugovor, da dolžniku sploh ni dolžan, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve iz sklepa, tako niso pomembni za odločitev.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna narava Finančno izravnalne pogodbe
Po upravnosodni praksi uporaba drugega odstavka 10. člena ZDen zajema tako mednarodne pravne vire kot tudi predpise, s katerimi so odškodovanje uredile posamezne države.
Glede na pravno naravo FIP (plačilo odškodnine za škodo, povzročeno od anschlussa do konca II. svetovne vojne, v kateri je tedanja Nemčija nastopala kot agresor) se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - pravni nasledniki - družinski člani
V primeru, da je oseba, ki je s svojim premoženjem utrpela škodo kot preseljenec ali pregnanec umrla v Avstriji ali po odselitvi v Zvezni republiki Nemčiji, pridobijo predvidene pravice po pravilih Zakona o odškodninah pregnancev in njegovih izvršilnih določilih zakonec kot tudi otroci in vnuki pokojnega. To velja tudi v primeru, da pripadniki kot osebe ne izpolnjujejo v prvem odstavku zahtevanih pogojev. V kolikor pa je oškodovanec umrl še pred pridobitvijo bivališča v Avstriji ali na območju pregona, morajo navedeni družinski člani sami izpolnjevati predpisane predpostavke.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - možnost sodelovanja v postopku - stranka v postopku
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da prvotožnica ni imela možnosti sodelovanja v tem postopku, ker številne spisovno izkazane listine dokazujejo drugačno dejansko stanje, ki se nanaša na to, da je prvotožnica v vseh teh postopkih sodelovala, bodisi z osebno navzočnostjo na ogledih in narokih ali preko dopisovanja z upravnim organom. Vabljena je bila tudi k sklenitvi sporazumno določene odškodnine, prav tako ji je bila ponujena možnost drugačne infrastrukturne ureditve, ki ne bi zajela njenih nepremičnin.