brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Po določbi 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Navedena dikcija „do dneva vložitve prošnje“ se po presoji sodišča razlaga tako, da zajema tudi dejanja, ki so bila opravljena na isti dan, kot je vložena prošnja. Ker iz tožnikovih tožbenih navedb izhaja, da je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil istega dne kot tožbo za plačilo odškodnine, to pomeni, da je bilo dejanje že opravljeno.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za postopek pred sodiščem
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 vključuje vsa opravila odvetnika (razen zastopanja na narokih), tako tudi pregled pisnih gradiv, pravne nasvete in posvete, kakor tudi sestavljanje pisnih vlog v postopku. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tar. št. 3100, saj zavrnitev navedene nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru brezplačne pravne pomoči ni bila vložena tožba. Nagrada po tej tarifni številki je namreč nastala s pooblastitvijo tožnice, da naj reši zadevo v okviru sodnega postopka.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Namen zakonodajalca je bil, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost. Zato je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti (to je ravni dejavnosti, označene z enomestno črkovno oznako), po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
upravni spor - stvarna pristojnost - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predmet odločanje v tem sporu je torej vprašanje prenehanja delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delavne spore.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - vsebina tožbe - tožbeni zahtevek
Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme sodišče meritorno odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča, in če dajo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Navedeni pogoji za meritorno odločanje v obravnavanem primeru niso podani. Tožba namreč mora v takem primeru obsegati določen zahtevek, prav tako mora vsebovati razloge. Tega pa obravnavana tožba ne vsebuje, navedenega pa tudi ne more nadomestiti sklicevanje tožeče stranke na vloženo pritožbo.
Namen poizvedb pritožbenega organa je bil v tem, da se pojasni, zakaj je prišlo do neskladij med datumi vpisov v evidence ZZZS in ZRSZ. Po prejetih odgovorih pa je organ zaključil, da ti uradni podatki predstavljajo nedovoljeno novo dejstvo v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP. Takšen zaključek pa je po presoji sodišča nerazumen in v nasprotju z določbo 251. člena ZUP. Tožena stranka je namreč navedena dejstva ugotavljala, ker je ugotovila, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena, torej z namenom, da navedeno nepravilnost odpravi. V takšnem primeru pa organ druge stopnje mora pri odločanju upoštevati dejstva ugotovljena v dopolnjenem postopku.
visoko šolstvo - študent - status kandidata s posebnimi potrebami - pogoji za priznanje statusa - izjemno težke življenjske in socialne razmere - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - kršitev pravil postopka
Sodišče upošteva tudi načelo avtonomnosti toženke, zlasti ker gre pri obravnavanem razlogu za dodelitev zaprošenega statusa za izjemni razlog, določen s Poslovnikom komisije toženke. Ta ima tako pri presoji, ali je podan razlog izjemno težkih življenjskih ali socialnih razmer, tudi po mnenju sodišča določeno polje proste presoje glede na primerljive primere odločanja v praksi in bi lahko utemeljila tudi zavrnitev tožničine prošnje, če bi obrazložila razloge, zaradi katerih konkretnih okoliščin, ki jih je uveljavljala tožnica, ne šteje za izjemne življenjske ali socialne razmere, ter pri tem dovolj konkretizirano pojasnila tudi svojo prakso pri odločanju na podlagi tega kriterija, s čimer bi utemeljila, da sprejeta odločitev ni arbitrarna. Ker pa takšne obrazložitve toženka ni podala, njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - gibalno oviran otrok - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Toženka je pri odločanju o tožnikovi prošnji prezrla relevantne nesporne dejanske okoliščine in nepravilno uporabila materialno pravo ne da bi upoštevala specialno zakonsko ureditev iz 6. odstavka 56. člena v povezavi s 1. odstavkom 12. člena ZOsn (po katerem so učenci s posebnimi potrebami učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ki je relevantna za konkreten primer.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bila v tej zadevi že izdana odločba (ki je pravnomočna), katere odločitev zajema tudi odločanje o zastopanju pred sodiščem prve stopnje in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni v ničemer spremenilo, je tožena stranka prošnjo tožnice glede predlagane oblike zastopanja po odvetniku na naroku za glavno obravnavo zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - življenjski stroški v tujini
Tožnik višjih življenjskih stroškov v Nemčiji ni izkazal. Tega ni izkazal s časopisnim člankom iz Financ (o določitvi minimalne nemške plače), niti ne z izpiskom iz njegovega TR računa (negativni saldo); drugih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo, ali gre v Nemčiji za višje življenjske stroške, pa ni predložil.
ZKme-1 člen 89, 89/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 51, 51/1, 101, 101/8. Uredba komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 23.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - razpisni pogoji - skupina proizvajalcev - pravna organiziranost skupine proizvajalcev
Registracija tožnika samega kot d.o.o. ne more izkazovati pravne subjektivitete širše kot le zanj. Sama predložena Pravila delovanja skupine proizvajalcev A. pa pravne subjektivitete tudi ne izkazujejo, saj ustanovitev pravne osebe zgolj na tak način po nobeni pravni podlagi ni predvidena. V javnem razpisu je bilo zahtevano, da je skupina proizvajalcev pravna oseba poljubne pravne narave. Tožnik ni izpolnjeval vstopnega pogoja upravičenega vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete. Neizpolnjevanje vstopnega pogoja pa že samo zase zadostuje za zavrnitev vloge.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - možnost sodelovanja v postopku - stranka v postopku
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da prvotožnica ni imela možnosti sodelovanja v tem postopku, ker številne spisovno izkazane listine dokazujejo drugačno dejansko stanje, ki se nanaša na to, da je prvotožnica v vseh teh postopkih sodelovala, bodisi z osebno navzočnostjo na ogledih in narokih ali preko dopisovanja z upravnim organom. Vabljena je bila tudi k sklenitvi sporazumno določene odškodnine, prav tako ji je bila ponujena možnost drugačne infrastrukturne ureditve, ki ne bi zajela njenih nepremičnin.
Ker je v konkretni zadevi odločitev odvisna od razlage SEU v zadevi C-209/14, je sodišče štelo, da pomeni rešitev spornih vprašanj predhodno vprašanje v obravnavani zadevi. Sodišče bo zato z odločitvijo v tej zadevi počakalo do odločitve SEU v omenjeni zadevi. Zato je ob smiselni uporabi 113. a člena Zakona o sodiščih in na podlagi 47. člena in 48. člena ZUS-1 predmetni postopek s sklepom prekinilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - več mejašev - kmetijski kompleks
Izbrani sprejemnik ponudbe bi z nakupom kmetijskih zemljišč, ki so predmet tega postopka, povečal kompleks obdelovalnih površin v enem kosu. To je ekonomsko bolj rentabilno in omogoča pridelavo večje količine pridelkov z nižjimi stroški. Zato je odločitev upravnega organa, da odobri pravni posel z zemljišči, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker tožnica tudi v prošnji za BPP ni z dokazi ovrgla dejstev, relevantnih v postopku za izdajo odločbe z dne 17. 9. 2014, pač pa je le splošno in neizkazano zatrjevala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je organ za BPP mogel zaključiti, da tožba zoper navedeno odločbo ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da glede na to ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZDO člen 156, 157, 159. ZDavP-2 člen 384, 387, 403. ZSZ člen 56, 61.
davek od premoženja - stanovanjska stavba - večkratna obdavčitev istega premoženja - davek na premoženje večje vrednosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
V zadevi je sporno, ali je lahko isto premoženje obdavčeno dvakrat. Država je fiskalno suverena. Posamezni subjekti oziroma objekti obdavčevanja se med seboj ne izključujejo in so v okviru enotnega davčnega sistema lahko večkratno obdavčeni z različnimi davščinami, še zlasti kadar obdavčujeta dve davčni oblasti različnega ranga. To ni v nasprotju z Ustavo. Tako je država Slovenija sprejela tudi ZIPRO1314, ki je določal, da se za leto 2013 obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 EUR. Sodišče zavrača ugovor tožnice, da je bila za isto premoženje neutemeljeno dvakrat obdavčena, saj se je v konkretnem primeru odločalo le o zakonitosti sklepa o odmeri davka od premoženja. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga po trditvah tožnice plačujejo najemniki v njeni hiši, pa pomeni davčni vir za financiranje javnih potreb države in občin, ki se odmerja neposrednim uporabnikom stanovanjskih prostorov na podlagi 403. člena ZDavP-2 ter 56. in 61. člena ZSZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - prevzem pregona - stroški postopka
Tožniku se je spremenil status, saj vstopa v postopek namesto državnega tožilca, ker je slednji umaknil obtožbo in je tožnik kot oškodovanec prevzel pregon. S tem novim statusom tožnika kot zasebnega tožilca so povezani tudi stroški postopka, o čemer bi tožena stranka morala odločiti. V obravnavani zadevi glede na nov status tožnika tožena stranka ni pojasnila razlogov, zakaj meni, da gre za isto upravno stvar.
ZDavP-2 člen 79, 79/3, 126, 126/1, 145. ZUP člen 251, 251/1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - stroški postopka
Tožnik z ničemer ne dokazuje, da skupni znesek dolga v višini 18.826,03 EUR, ki je določen z izrekom prvostopenjskega sklepa, ne predstavlja seštevka posameznih zneskov po izvršilnih naslovih, s katerimi je tožena stranka prvostopenjski sklep o izvršbi dopolnila. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil tožnik prikrajšan za pravno sredstvo, saj je tožena stranka imela pravno podlago za takšno dopolnitev postopka v določbi prvega odstavka 251. člena ZUP.
Glede na to, da je tožena stranka v pritožbenem postopku zaradi ekonomičnosti postopka vsebinsko odločila o zadevi in se je postopek končal v breme davčnega zavezanca, to je tožnika, ta ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - dolžnikovemu dolžniku izdana odločba o plačilu - ugovori dolžnikovega dolžnika
Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločbe, ki se izda, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in se davek izterja od njega. V pritožbenem postopku zoper to odločbo se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Ugovor, da dolžniku sploh ni dolžan, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve iz sklepa, tako niso pomembni za odločitev.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna narava Finančno izravnalne pogodbe
Po upravnosodni praksi uporaba drugega odstavka 10. člena ZDen zajema tako mednarodne pravne vire kot tudi predpise, s katerimi so odškodovanje uredile posamezne države.
Glede na pravno naravo FIP (plačilo odškodnine za škodo, povzročeno od anschlussa do konca II. svetovne vojne, v kateri je tedanja Nemčija nastopala kot agresor) se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).