odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obstoj dveh izjav o sprejemu ponudbe pomeni, da je upravni organ svojo odločitev o zavrnitvi vloge za odobritev pravnega posla oprl samo na eno izmed listin (izjav o sprejemu), ki so se nahajale v upravnem spisu. Ker dejstva, zakaj ni upošteval tudi druge izjave, ki jo je v pravdnem postopku kor relevantno upoštevalo sodišče, ni utemeljil, sodišče pa meni, da je prezrl podatek, da je bila istega dne, to je 20. 3. 2008, vložena tudi izjava B.B., s katero je ta sprejel ponudbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker tožnica tudi v prošnji za BPP ni z dokazi ovrgla dejstev, relevantnih v postopku za izdajo odločbe z dne 17. 9. 2014, pač pa je le splošno in neizkazano zatrjevala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je organ za BPP mogel zaključiti, da tožba zoper navedeno odločbo ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da glede na to ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožnik je sam tako v Pravilniku 2013, Pravilniku 2012, kot tudi v Pravilniku 2011 določil, da se uporablja(jo) za honorarje in nadomestila, zbrana od 1. 1. 2012 dalje, torej arg. a contrario, da se ne uporablja(jo) za honorarje in nadomestila, zbrana za obdobje pred 1. 1. 2012. To pa pomeni, da se za honorarje in nadomestila, ki so bila zbrana za obravnavano obdobje, uporabljajo pravila delitve, sprejeta s Pravilnikom 2010 (kar določa tudi tožnikov Statut 2013), tako kot je to pravilno ugotovil tudi organ. S tem organ ni presegel svoje nadzorstvene funkcije, ne glede na izdajo dovoljenja šele s 6. 2. 2012, saj je tožnik zbrana sredstva delil po pridobitvi njegovega statusa kot kolektivne organizacije v tem obsegu (kot izhaja iz podatkov spisa v letu 2013).
Toženka je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka zavrgla iz enakih razlogov, kot je zavrnila pritožbo zoper 2. točko prvostopne odločbe in sklepa, ki jo je sodišče s sodbo, I U 1329/2014 z dne 3. februarja 2015, odpravilo in vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. Ker na podlagi navedene sodbe z dne 3. 2. 2015 o zahtevi za denacionalizacijo po pokojnem A.A. (v obsegu, kot je tožnik zahteval obnovo postopka) sedaj ni dokončno odločeno (postopek, ki je bil končan z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje z dne 9. 7. 2014 in katerega obnovo je tožnik predlagal), ker je zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponoven postopek, tožnik nima več pravnega interesa za tožbo zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog za obnovo postopka zavržen, zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - dolžnikovemu dolžniku izdana odločba o plačilu - ugovori dolžnikovega dolžnika
Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločbe, ki se izda, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in se davek izterja od njega. V pritožbenem postopku zoper to odločbo se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Ugovor, da dolžniku sploh ni dolžan, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve iz sklepa, tako niso pomembni za odločitev.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna narava Finančno izravnalne pogodbe
Po upravnosodni praksi uporaba drugega odstavka 10. člena ZDen zajema tako mednarodne pravne vire kot tudi predpise, s katerimi so odškodovanje uredile posamezne države.
Glede na pravno naravo FIP (plačilo odškodnine za škodo, povzročeno od anschlussa do konca II. svetovne vojne, v kateri je tedanja Nemčija nastopala kot agresor) se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).
Ker je v konkretni zadevi odločitev odvisna od razlage SEU v zadevi C-209/14, je sodišče štelo, da pomeni rešitev spornih vprašanj predhodno vprašanje v obravnavani zadevi. Sodišče bo zato z odločitvijo v tej zadevi počakalo do odločitve SEU v omenjeni zadevi. Zato je ob smiselni uporabi 113. a člena Zakona o sodiščih in na podlagi 47. člena in 48. člena ZUS-1 predmetni postopek s sklepom prekinilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - prevzem pregona - stroški postopka
Tožniku se je spremenil status, saj vstopa v postopek namesto državnega tožilca, ker je slednji umaknil obtožbo in je tožnik kot oškodovanec prevzel pregon. S tem novim statusom tožnika kot zasebnega tožilca so povezani tudi stroški postopka, o čemer bi tožena stranka morala odločiti. V obravnavani zadevi glede na nov status tožnika tožena stranka ni pojasnila razlogov, zakaj meni, da gre za isto upravno stvar.
ZKme-1 člen 89, 89/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 51, 51/1, 101, 101/8. Uredba komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 23.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - razpisni pogoji - skupina proizvajalcev - pravna organiziranost skupine proizvajalcev
Registracija tožnika samega kot d.o.o. ne more izkazovati pravne subjektivitete širše kot le zanj. Sama predložena Pravila delovanja skupine proizvajalcev A. pa pravne subjektivitete tudi ne izkazujejo, saj ustanovitev pravne osebe zgolj na tak način po nobeni pravni podlagi ni predvidena. V javnem razpisu je bilo zahtevano, da je skupina proizvajalcev pravna oseba poljubne pravne narave. Tožnik ni izpolnjeval vstopnega pogoja upravičenega vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete. Neizpolnjevanje vstopnega pogoja pa že samo zase zadostuje za zavrnitev vloge.
Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. 4. 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih nadomestil za kmetijske proizvode člen 49, 49/2.
izvozno nadomestilo - izvozno nadomestilo za mlečne izdelke - zamudne obresti - datum odobritve nadomestila
Izvozno nadomestilo se odobri v postopku (upravnega) odločanja z odločbo, zoper katero je dovoljeno vložiti pravna sredstva, ki jih je v obravnavanem primeru tožeča stranka tudi uporabila in dosegla pravilno odločitev o svojem zahtevku. Z ozirom na postopek odločanja odobritve izvoznega nadomestila, po presoji sodišča prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije ES št. 800/1999, saj je bilo izvozno nadomestilo odobreno šele z odločbo z dne 13. 6. 2011. Iz tega razloga ni utemeljen niti očitek, da je nespoštovanje roka iz drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije (ES) kot posledica nepravilne odločitev upravnega organa, povzročilo dolžniško zamudo na strani prvostopenjskega organa.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - pravni nasledniki - družinski člani
V primeru, da je oseba, ki je s svojim premoženjem utrpela škodo kot preseljenec ali pregnanec umrla v Avstriji ali po odselitvi v Zvezni republiki Nemčiji, pridobijo predvidene pravice po pravilih Zakona o odškodninah pregnancev in njegovih izvršilnih določilih zakonec kot tudi otroci in vnuki pokojnega. To velja tudi v primeru, da pripadniki kot osebe ne izpolnjujejo v prvem odstavku zahtevanih pogojev. V kolikor pa je oškodovanec umrl še pred pridobitvijo bivališča v Avstriji ali na območju pregona, morajo navedeni družinski člani sami izpolnjevati predpisane predpostavke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Sodišče ne more slediti tožbeni navedbi, da tožnik izpodbijane odločbe ne razume, saj je napisana dovolj jasno in razumljivo, v njej je navedeno, da je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ta, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 221, 221/4.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za odmero carinskega dolga - kazenski pregon
V obravnavanem primeru, ko je element kaznivega dejanja iz prvega odstavka 254. člena KZ tudi določen namen, to pomeni, da bi morala toženka za zatrjevanje, da gre za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 254. člena KZ, ugotoviti tudi okoliščine, iz katerih je ugotovila, da je družba B. oziroma v njenem imenu direktor C.C. storil očitano mu dejanje dajanja lažnih podatkov oziroma preslepitve toženke prav z namenom, da bi se sam ali kdo drug izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb.
Razlog za ničnost iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je podan v primerih, ko je odločba izdana, ker je uradno osebo nekdo prisilil, da je izdala prav tako odločbo, če je nekdo uradno osebo izsiljeval, izvajal nanjo različne vrste pritiska in podobno. Ta razlog je podan takrat, kadar se na uradno osebo izvaja nek pritisk. Tožnik pa ničesar takega ne zatrjuje, ampak trdi, da gostinska dejavnost ni dovoljena glede na določila izvedbenega akta Občine Piran. Iz tožnikovih navedb torej ne izhaja, da bi predhodno obstajalo neko nedovoljeno ravnanje druge (neuradne) osebe, ki bi na uradno osebo pritiskala, naj izda prav tako odločbo.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - vrednost vozila - prodajna cena
Prvostopenjski organ ni pojasnil, zakaj ni kot davčne osnove štel vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 5.000,00 EUR. Prvostopenjski organ je navedel zgolj to, da cenilno poročilo ni edino dokazilo o vrednosti vozila, do konkretnega poročila pa se ni opredelil. Tudi če določenemu dokazu ne nakloni dokazne vrednosti, mora v obrazložitvi navesti, zakaj je temu tako, saj je le na tak način omogočen preizkus pravilnosti in zakonitosti odločbe.
Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud, ki določa, kako mora biti označen ovitek, zavrženja „ovitka“ zaradi neoznačene ure in minute oddaje vloge na pošti ne predvideva. Toženka je zato ne bi smela uporabiti v škodo stranke. S tem, ko je toženka tožničino ovojnico odprla, kljub temu, da je menila, da je pomanjkljivo izpolnjena, je ravnala tudi v nasprotju z določbo četrtega odstavka 7. člena te uredbe. Z odprtjem ovojnice pa je ravnala tudi v nasprotju z javnim pozivom, ki odprtje nepravilno označene ovojnice predvideva le v primeru, če iz nje ni mogoče ugotoviti pošiljatelja.