brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Iz razlogov, ki pravilno utemeljujejo zavrnitev, izhaja, da je tožnik v zadevi št. Bpp 34/2015 prosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sklep Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015, s katerim mu je bila kot nepopolna in nerazumljiva zavržena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z njegovo vlogo z dne 31. 12. 2014, ker svoje vloge ni ustrezno dopolnil, tako da je ta ostala nepopolna in nejasna ter neprimerna za obravnavo. Ob presoji razlogov, ki jih je organ navedel v točkah 9 – 12 izpodbijane odločbe, s katerimi utemeljuje nejasnost vloge, ki je bila s sklepom zavržena in nejasnost s strani tožnika nepopravljena, je vloga z dne 31. 12. 2014, iz razlogov, ki jih je navedel organ za BPP, tudi po dopolnitvi ostala nejasna v smeri, da organ za BPP ni mogel razbrati zadeve, v kateri tožnik uveljavlja prošnjo za dodelitev BPP, zlasti pa so ostali v celoti nepojasnjeni razlogi, zaradi katerih bi bila po mnenju prosilca BPP upravičena. S tem je obstajala zadostna podlaga za sklep, da bo njegova tožba verjetno zavrnjena oziroma zavržena.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek - pravočasna odločitev o prošnji - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
O prošnji tožnice za BPP res ni bilo odločeno v roku oziroma do prve razpisane glavne obravnave pred pravdnim sodiščem. Vendar pa je bila prva razpisana obravnava na prošnjo tožnice preložena, o prošnji za BPP pa je bilo odločeno pred novo sklicano obravnavo. To pomeni, da je imela tožnica možnost, da se udeleži ponovno sklicane obravnave in da nepravočasna odločitev o prošnji na njen položaj v pravdi ni imela nobenega vpliva. Sodišče zato zavrača tožbeni očitek, da je bilo s strani organa za BPP poseženo v pravico tožnice do udeležbe v postopku.
Tožnica utemeljeno oporeka zaključku, da v zadevnem pravdnem postopku nikakršnega izgleda za uspeh in da ga zato ni razumno začeti oziroma se ga udeleževati. Pri tem utemeljeno opozarja, da se presoja opira pretežno na vsebino odgovorov na tožbo in pripravljalnih vlog toženih strank in s tem na njihove razloge, ki jih nekritično povzema, po drugi strani pa ne presodi in ne upošteva vseh tožbenih razlogov, predvsem tistih, ki se nanašajo na revizijo ter na ravnanje prve tožene stranke v tej zvezi. Še zlasti, ker tudi pristojni organ sam v zvezi s tožbenim očitkom, da so bile trditvene navedbe v smeri nastanka izgubljenega dobička pomanjkljive in strokovno neustrezne, po pregledu pridobljene dokumentacije ugotavlja, „da so bili tožničini zahtevki zavrnjeni izključno zato, ker materialnopravno niso bili utemeljeni, kljub popolni trditveni podlagi in vsem predlaganim dokazom“. Čim pa je tako, se lahko postavi vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in torej zahtevana revizija ni bila brez pomena ter da tudi niso brez pomena tožbeni očitki, ki se nanašajo na malomarno ravnanje tožene stranke v postopku revizije (nepravočasno vloženo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks ter na opustitev plačila sodne takse za revizijo), ki jih pristojni organ pri presoji verjetnega uspeha s tožbo ni upošteval. Zato sodišče šteje narejeni zaključek za preuranjen oziroma se strinja s tožnico, da pri presoji niso bile upoštevane vse okoliščine, ki za pomembne za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - kraj dejanskega prebivanja
Ker ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja tožnikove žene v nepremičnini, katere lastnica je, je tožena stranka pravilno upoštevala celotno vrednost te nepremičnine pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija po ZBPP.
denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - dokaz z izvedencem
ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen v prvem odstavku 190. člena določa, da se izvedencu lahko naloži, da opravi izvedensko delo tudi izven ustne obravnave. V takem primeru se sme zahtevati od njega, da na ustni obravnavi obrazloži svoj pismeni izvid in mnenje.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo U-I-125/14-17 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je Ustavno sodišče z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Pri presoji dodelitve BPP se v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni prerekal, niti ni dokazal nasprotnega. Po drugi strani iz podatkov v spisu izhaja, da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz izpodbijane odločbe je mogoče nedvoumno razbrati, zakaj je bila tožnikova prošnja zavrnjena, navedeni so tako dejanski kot pravni razlogi za odločitev. Izpodbijana odločba tako ustreza kriterijem iz 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo - pregon
Nobena določba FIP ne izključuje od pravice do pridobitve odškodnine takih oseb, kot je bila A.A., ki je imela jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja ter v času, ko se je izselila v Avstrijo.
Organ se je oprl na podatke potnega lista A.A. o izdani vizi za enkratno potovanje v Avstrijo dne 8. 1. 1957 in ostale podatke v potnem listu, ki po presoji sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek o pobegu A.A. zaradi kazenske obsodbe (obsojena je bila leta 1946), zaporne kazni (obsojena je bila na 18 mesecev zaporne kazni in dve leti izgube političnih in državljanskih pravic) in zaslišanj, kot je v izpodbijani odločbi navedel, ter tudi ne za zaključevanje, da ni šlo za preselitev v Avstrijo iz ekonomskih razlogov.
vodno dovoljenje - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - neposredna raba morja za pristanišče - pridobljena soglasja
Prvostopenjski organ ne bi smel izhajati iz stališča, da je zgolj Mestna občina Koper lastnik zemljišča, pa čeprav je tako vpisano v zemljiški knjigi, ampak bi moral izhajati tudi iz določila prvega odstavka 182. člena ZV-1, ki kot lastnika vodnega zemljišča določa Republiko Slovenijo. Zaradi navedenega razloga je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, posledično temu pa tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker se ni ugotavljalo, ali s podelitvijo vodnega soglasje soglaša Republike Slovenija.
ZKZ člen 2, 2/1, 20, 22, 23, 24. ZG člen 47, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - skupna cena - katastrska klasifikacija zemljišč - gozd
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru), je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto.
Ob konkurenci katastrskega podatka in prostorskega akta organ v postopku odobritve pravnega posla ugotavlja prednostnega upravičenca pri gozdu glede na katastrski podatek.
Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavanem primeru pri izplačilu 203,00 EUR mesečno za redno pokojnino, ki jo prizna tuji nosilec obveznega obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pač pa za neke vrste pokojninsko rento, za katero se izračuna dohodnina po 6. odstavku 127. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZS člen 89, 89/1, 89/1-3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - razrešitev izvedenca - pravni interes
Tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje, niti ne utemeljuje s sklicevanjem na zakon ali drugi predpis, po katerem bi v postopku razrešitve izvedenca varovala svojo osebno pravno korist. Zatrjuje zgolj, da naj bi bila z ravnanjem izvedenke prizadeta in da izvedenka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela izvedenca. Tak interes pa sodišče presoja kot javni in ne kot pravni interes tožeče stranke.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba
Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.
rudarska pravica - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku
V obnovi postopka se upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo ob izdaji odločbe, ki je predmet obnove postopka, zaradi česar novega prostorskega akta in naknadno predloženega strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje upravnega akta
V postopku izdaje sklepa o odmeri stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči pooblaščencu tožnice tožnica ni bila stranka niti stranski udeleženec. Če tožnica ni imela zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - ugotovitev neustavnosti zakona - učinek razveljavitve
Določba 193. člena ZUJF, ki določa davčno osnovo za davek na nepremično premoženje večje vrednosti, se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, to pa pomeni, da davčna osnova, kot je obravnavana, ni določena, v posledici česar ne obstaja zakonska podlaga za odmero davčne obveznosti.
Zgolj z blagajniškim dnevnikom, v katerem je tožnik sam navedel, da je bila gotovina porabljena za plačilo spornega računa in s potrdilom bivšega lastnika družbe B., s katerim potrjuje, da je bila faktura št. 13/06 plačana do konca leta 2007 v sedmih obrokih, tožnik tudi zatrjevanih dejstev ni dokazal že zato, ker ni predložil verodostojnih listin (bančnih nakazil), ki bi te njegove navedbe dokazovale.
Sodišču pritrjuje ugotovitvi upravnih organov, da tožnik ni predložil verodostojnih knjigovodskih listin, s katerimi bi izkazal resničnost svojih trditev, da je z dvignjenimi sredstvi iz računov pravnih oseb poravnaval njune obveznosti.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - izrek odločbe - naslov v tujini
V izreku izpodbijane odločbe je organ odločil (zgolj), da se tožnici vpiše novo stalno prebivališče na naslovu v tujini, in sicer na območju, ki ni pod jurisdikcijo Republike Slovenije, to je v Črni Gori. Tak izrek ni v skladu z določbo šestega odstavka 8. člena ZPPreb.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 237. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2, 27/3. ZBPP člen 13, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev. V konkretnem primeru je tožnik sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena stranka podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku.