brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek - pravočasna odločitev o prošnji - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
O prošnji tožnice za BPP res ni bilo odločeno v roku oziroma do prve razpisane glavne obravnave pred pravdnim sodiščem. Vendar pa je bila prva razpisana obravnava na prošnjo tožnice preložena, o prošnji za BPP pa je bilo odločeno pred novo sklicano obravnavo. To pomeni, da je imela tožnica možnost, da se udeleži ponovno sklicane obravnave in da nepravočasna odločitev o prošnji na njen položaj v pravdi ni imela nobenega vpliva. Sodišče zato zavrača tožbeni očitek, da je bilo s strani organa za BPP poseženo v pravico tožnice do udeležbe v postopku.
Tožnica utemeljeno oporeka zaključku, da v zadevnem pravdnem postopku nikakršnega izgleda za uspeh in da ga zato ni razumno začeti oziroma se ga udeleževati. Pri tem utemeljeno opozarja, da se presoja opira pretežno na vsebino odgovorov na tožbo in pripravljalnih vlog toženih strank in s tem na njihove razloge, ki jih nekritično povzema, po drugi strani pa ne presodi in ne upošteva vseh tožbenih razlogov, predvsem tistih, ki se nanašajo na revizijo ter na ravnanje prve tožene stranke v tej zvezi. Še zlasti, ker tudi pristojni organ sam v zvezi s tožbenim očitkom, da so bile trditvene navedbe v smeri nastanka izgubljenega dobička pomanjkljive in strokovno neustrezne, po pregledu pridobljene dokumentacije ugotavlja, „da so bili tožničini zahtevki zavrnjeni izključno zato, ker materialnopravno niso bili utemeljeni, kljub popolni trditveni podlagi in vsem predlaganim dokazom“. Čim pa je tako, se lahko postavi vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in torej zahtevana revizija ni bila brez pomena ter da tudi niso brez pomena tožbeni očitki, ki se nanašajo na malomarno ravnanje tožene stranke v postopku revizije (nepravočasno vloženo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks ter na opustitev plačila sodne takse za revizijo), ki jih pristojni organ pri presoji verjetnega uspeha s tožbo ni upošteval. Zato sodišče šteje narejeni zaključek za preuranjen oziroma se strinja s tožnico, da pri presoji niso bile upoštevane vse okoliščine, ki za pomembne za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Ker ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
pogodba o preužitku - davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - davčna osnova - upoštevanje stroškov in bremen
Ko gre za obdavčitev, materialnopravno podlago odločitve pomenijo določbe davčnih predpisov. Pri razlagi, kdaj gre za darilo oziroma darovanje, je tako treba izhajati iz določb ZDDD in v tem pogledu je za obravnavani primer bistven 6. člen, ki nastanek davčne obveznosti veže na dan sprejema darila in v zvezi s tem izrecno določa, da darilo velja za sprejeto med drugim tudi ob podpisani pogodbi o preužitku.
V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDDD je osnova za odmero davka vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Pri tem se upoštevajo tisti dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova in ugotovljiva. Trditveno in dokazno breme o dolgovih, stroških in bremenih kot dejstvih, ki kot odbitek od vrednosti prejetega premoženja zmanjšujejo davčno osnovo, je glede na določbe 76. člena ZDavP-2 na davčnem zavezancu.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - pogoji javnega razpisa - predložitev dokazil - poziv na predložitev dokazil - kasneje sklenjena pogodba
Iz določbe javnega razpisa, ki je za odločitev v zadevi bistvena, jasno izhaja, da mora biti overjena pogodba o najemu, služnosti ali stavbni pravici predložena k vlogi na javni razpis. Med strankama pa ni spora o tem, da tožnica overjene pogodbe k svoji vlogi na javni razpis, ki jo je vložila dne 28. 1. 2013, ni priložila, temveč jo je predložila šele po pozivu na dopolnitev.
denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - dokaz z izvedencem
ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen v prvem odstavku 190. člena določa, da se izvedencu lahko naloži, da opravi izvedensko delo tudi izven ustne obravnave. V takem primeru se sme zahtevati od njega, da na ustni obravnavi obrazloži svoj pismeni izvid in mnenje.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/2, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic
Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik v letu 2010 prijavil 32,72 ha njivskih površin (obrazec „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“), zahtevek za izplačilo pa je podal za 32,60 plačilnih pravic za njivske površine. To pomeni, da je tožnik upravičen do 32,60 plačilnih pravic za njivske površine, kot to utemeljeno zatrjuje v tožbi.
Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavanem primeru pri izplačilu 203,00 EUR mesečno za redno pokojnino, ki jo prizna tuji nosilec obveznega obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pač pa za neke vrste pokojninsko rento, za katero se izračuna dohodnina po 6. odstavku 127. člena ZDoh-2.
vodno dovoljenje - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - neposredna raba morja za pristanišče - pridobljena soglasja
Prvostopenjski organ ne bi smel izhajati iz stališča, da je zgolj Mestna občina Koper lastnik zemljišča, pa čeprav je tako vpisano v zemljiški knjigi, ampak bi moral izhajati tudi iz določila prvega odstavka 182. člena ZV-1, ki kot lastnika vodnega zemljišča določa Republiko Slovenijo. Zaradi navedenega razloga je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, posledično temu pa tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker se ni ugotavljalo, ali s podelitvijo vodnega soglasje soglaša Republike Slovenija.
ZKZ člen 2, 2/1, 20, 22, 23, 24. ZG člen 47, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - skupna cena - katastrska klasifikacija zemljišč - gozd
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru), je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto.
Ob konkurenci katastrskega podatka in prostorskega akta organ v postopku odobritve pravnega posla ugotavlja prednostnega upravičenca pri gozdu glede na katastrski podatek.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - ugotovitev neustavnosti zakona - učinek razveljavitve
Določba 193. člena ZUJF, ki določa davčno osnovo za davek na nepremično premoženje večje vrednosti, se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, to pa pomeni, da davčna osnova, kot je obravnavana, ni določena, v posledici česar ne obstaja zakonska podlaga za odmero davčne obveznosti.
rudarska pravica - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku
V obnovi postopka se upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo ob izdaji odločbe, ki je predmet obnove postopka, zaradi česar novega prostorskega akta in naknadno predloženega strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati.
Zgolj z blagajniškim dnevnikom, v katerem je tožnik sam navedel, da je bila gotovina porabljena za plačilo spornega računa in s potrdilom bivšega lastnika družbe B., s katerim potrjuje, da je bila faktura št. 13/06 plačana do konca leta 2007 v sedmih obrokih, tožnik tudi zatrjevanih dejstev ni dokazal že zato, ker ni predložil verodostojnih listin (bančnih nakazil), ki bi te njegove navedbe dokazovale.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba
Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.
Sodišču pritrjuje ugotovitvi upravnih organov, da tožnik ni predložil verodostojnih knjigovodskih listin, s katerimi bi izkazal resničnost svojih trditev, da je z dvignjenimi sredstvi iz računov pravnih oseb poravnaval njune obveznosti.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo - pregon
Nobena določba FIP ne izključuje od pravice do pridobitve odškodnine takih oseb, kot je bila A.A., ki je imela jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja ter v času, ko se je izselila v Avstrijo.
Organ se je oprl na podatke potnega lista A.A. o izdani vizi za enkratno potovanje v Avstrijo dne 8. 1. 1957 in ostale podatke v potnem listu, ki po presoji sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek o pobegu A.A. zaradi kazenske obsodbe (obsojena je bila leta 1946), zaporne kazni (obsojena je bila na 18 mesecev zaporne kazni in dve leti izgube političnih in državljanskih pravic) in zaslišanj, kot je v izpodbijani odločbi navedel, ter tudi ne za zaključevanje, da ni šlo za preselitev v Avstrijo iz ekonomskih razlogov.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje upravnega akta
V postopku izdaje sklepa o odmeri stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči pooblaščencu tožnice tožnica ni bila stranka niti stranski udeleženec. Če tožnica ni imela zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZS člen 89, 89/1, 89/1-3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - razrešitev izvedenca - pravni interes
Tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje, niti ne utemeljuje s sklicevanjem na zakon ali drugi predpis, po katerem bi v postopku razrešitve izvedenca varovala svojo osebno pravno korist. Zatrjuje zgolj, da naj bi bila z ravnanjem izvedenke prizadeta in da izvedenka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela izvedenca. Tak interes pa sodišče presoja kot javni in ne kot pravni interes tožeče stranke.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 237. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2, 27/3. ZBPP člen 13, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev. V konkretnem primeru je tožnik sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena stranka podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku.