upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Ob preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik nima pravdne sposobnosti, saj mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost. Na podlagi navedenega je sodišče skladno z določbami 81. člena ZPP tožnikovega skrbnika pozvalo, da mu sporoči, ali tožbo odobrava. Ker je CSD Domžale sporočil, da tožbe ne odobrava, jo je sodišče zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP.
ZDIJZ člen 6, 7, 17, 21. ZGD-1 člen 39. URS člen 15, 39, 74.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - delni dostop - poslovna skrivnost
V fazi odločanja tožene stranke je bilo jasno, da tožnik zahteva zgolj dostop do zaključenih ugotovitev Poročila o projektu iz točk 4.3. in 4.4. To pomeni, da bi tožena stranka morala primerjati vsebino objavljenega članka v časopisu K. z zaključnimi ugotovitvami Poročila o projektu v točkah 4.3. in 4.4. in če bi ugotovila, da se po vsebini ujemata, bi morala tožniku posredovati, kje se zahtevana informacija nahaja, in zahtevo zavrniti; če pa bi ugotovila, da se vsebini ne ujemata, potem bi morala presojati, če so v navedenih točkah Poročila o projektu poslovne skrivnosti vpletenih operaterjev.
Ker tožena stranka pri uporabi testa javnega interesa ni uporabila določb ZEKom-1, ki se nanašajo na razmerje med ZDIJZ in ZEKom-1, je odločba nezakonita, saj se je niti ne da preizkusiti.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma členi 25, 25/1, 96. URS člen 8.
tujec - dovoljenje za prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - ukrep zavrnitve vstopa v SIS
Država pogodbenica lahko tujcu, za katerega je druga država pogodbenica v SIS razpisala ukrep zavrnitve vstopa, po posvetovanju s to državo pogodbenico na podlagi 1. odstavka 25. člena Schengenske konvencije zavrne izdajo dovoljenja bodisi za stalno bodisi za začasno prebivanje, kot tudi za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, za kar gre v obravnavani sporni zadevi, zaradi zabeleženega ukrepa zavrnitve vstopa, ne da bi sploh ugotavljala, ali je tujec po njenih nacionalnih predpisih upravičen do izdaje dovoljenja za prebivanje, oziroma, ne da bi posebej ugotavljala, ali pri njem morebiti obstajajo razlogi za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, določeni z nacionalnim pravom, v konkretnem primeru po ZTuj-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - vročitev upravnega akta - osebna vročitev
Že ob laični primerjavi podpisov v tožničini prošnji za podaljšanje dovoljenja in na vročilnici je razvidno, da podpis na obeh navedenih dokumentih ni isti oziroma da sta podpisa na obeh dokumentih (popolnoma) različna. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da vročitev poziva tožnici ni bila opravljena v skladu z določbami ZUP, torej ni bila opravljena pravilno. Ker vročitev poziva tožnici ni bila opravljena pravilno, posledično tudi tožničinega molka ni mogoče šteti za umik prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Določbo tretjega odstavka 28. člena ZBPP je treba razlagati v pomenu, da organ za BPP lahko določi rok in pogoj za opravo procesnih dejanj v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Določbo petega odstavka tega člena pa je prav tako glede na dodani primer – da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP, ne pa za neizpolnitev pogoja, ki ga objektivno ni mogoče izpolniti.
Ob uporabi določb ZBPP v podanem pomenu je šteti, da sta bila v postopku za izdajo izpodbijane odločbe kot pogoj in rok v smislu tretjega odstavka 28. člena ZBPP lahko upoštevana vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze, za dodelitev otrok ter določitev preživnine in stikov v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP ter da kot neizpolnitve določenega pogoja v smislu petega odstavka 28. člena ZBPP ni mogoče šteti nevložitve tožbe, ki je ne bi bilo razumno vložiti.
Organ za BPP bi ne mogel odločiti, da tožnici preneha pravica do BPP, ki ji je bila priznana z odločbo Bpp 1569/2014 z dne 12. 9. 2014, ne da bi pred tem – ob pravilni razlagi ZBPP - razjasnil okoliščine primera, ki so za uporabo določbe petega odstavka 28. člena ZBPP ter v zvezi z določbo tretjega odstavka tega člena pravno relevantne.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - število zaposlenih
Sodišče ugotavlja, da je tožnik že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe prvostopenjskemu organu poslal potrdilo ZZZS o številu aktivnih zavarovanj na dan 30. 11. 2013, kar pomeni, da ni predložil „podatkov iz evidenc delodajalca“, kot zatrjuje Sklad v dopisu z dne 15. 4. 2014, poslanemu tožniku, temveč uradni podatek iz evidence ZZZS, tako tudi ni mogoče trditi, da gre za „dokazovanje napak v uradni evidenci za nazaj“, kar zatrjuje Sklad. Res je, da navedeno potrdilo ZZZS nosi datum 1. 4. 2014, vendar gre le za datum izdaje potrdila, podatki, navedeni v s strani tožnika predloženem potrdilu ZZZS, pa se nanašajo na dan 30. 11. 2013.
register nepremičnin - sprememba podatkov v registru nepremičnin - kataster stavb - dejanska raba stavbe
Po 79. členu ZEN se v katastru stavb vodijo podatki o dejanski rabi stavbe v skladu z veljavno klasifikacijo vrste objektov (med drugim se po šifrantu registra nepremičnin in katastra stavb stavba lahko opredeli kot kulturni spomenik – 1273001) in ta raba se določi glede na pretežni namen uporabe stavbe. Tožniki imajo torej možnost predlagati spremembo za njih spornega podatka v katastru stavb in če bodo s svojo zahtevo uspeli, bo ta sprememba posledično upoštevana tudi v registru nepremičnin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za zapleten kazenski postopek, da so dejstva in dokazi jasni, na temeljna načela kazenskega postopka, da prosilec ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi bil zmožen za obrambo. Z navedenim zaključkom soglaša tudi sodišče, saj tožnik tudi v tožbi ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale resen dvom v pravilnost odločitve.
GERK - evidenca GERK - upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - po neupravičeni osebi vložena pritožba - pooblastilo za zastopanje - priloženo pooblastilo
Listini, priloženi k tožbi, kažeta na to, da je bilo pooblastilo za vložitev pritožbe dano. Tožnik je namreč k tožbi priložil kopijo pooblastila z dne 24. 4. 2014, iz katerega izhaja, da D.D. pooblašča tožnika za zastopanje za vpis oziroma spremembo podatkov v registru kmetijskih gospodarstev za celotni postopek – pritožbo št. 330-1343/2012-12 ter kopijo potrdila o oddaji pošiljke na drugostopenjski organ, oddani 5. 5. 2014, kar bi glede na iztek roka iz drugostopenjskega sklepa kazalo na to, da je bila pošiljka (pooblastilo) poslana pravočasno in bi moral drugostopenjski organ vloženo pritožbo, ki jo je vložil tožnik kot pooblaščenec D.D., obravnavati po vsebini. Sklep drugostopenjskega organa je zato že iz tega razloga nezakonit in ga je treba odpraviti.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - prebivanje v stanovanju
Prebivanja v stanovanju v smislu 175.a člena SZ-1 tožnik ne more izkazati zgolj s prijavo stalnega prebivališča na naslovu (bivšega) hišniškega stanovanja, ob nespornih naslednjih dejstvih: da so etažni lastniki – po podatkih spisa od leta 2010 – od tožnika zahtevali tudi izpraznitev stanovanja ter da so etažni lastniki, upravnik in tožnik kot uporabnik stanovanja 7. 2. 2013 podpisali izvensodno poravnavo, na podlagi katere je tožnik moral stanovanje izprazniti najkasneje do 30. 4. 2013, izpraznil pa ga je nato 15. 3. 2013 ter ga predal upravniku, in tako v stanovanju od tedaj več ne biva.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin
Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se po odločbi Ustavnega sodišča U-I-125/14 z dne 19. 2. 2015 nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero zadevne davčne obveznosti.
denacionalizacija - obnova postopka - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prvostopenjski organ je predlog, uveljavljan na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, pravilno zavrgel, ker je bil vložen po poteku triletnega roka za vložitev predloga za obnovo, ki ga določa četrti odstavek 263. člena ZUP.
Tožnica se v tožbi sklicuje na nevednost pokojnega očeta, vendar navedeno ni razlog, ki bi ga lahko organ upošteval v postopku obnove, predvsem iz razloga, ker je Slovenija pravna država in ima za izredna pravna sredstva, kot je obnova postopka, ki jo je vložila tožnica, določene roke za njihovo uveljavljanje, da se prepreči pravna negotovost strank, udeleženih v konkretnih postopkih.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo; odločba ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF, ki je urejala davčno osnovo za davek na nepremično premoženje večje vrednosti, se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavano zadevo pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član - vnuk
Tožnica tudi v primeru, da stanovanje ne bi bilo predmet denacionalizacije (ob predpostavki: - da bi ji imetnica stanovanjske pravice s pisno privolitvijo prepustila pravico do odkupa; - oziroma bi prejšnja imetnica stanovanjske pravice umrla pred opravljeno izbiro (sklenitev najemne pogodbe ali odkup)), ne bila ožji družinski član v smislu določb SZ/91, ki bi lahko za stanovanje sklenil kupoprodajno pogodbo, zato se tudi v obravnavanem postopku na tak status, ki bi ji šel po določbah SZ/91 in iz katerega bi izhajala pravica do sredstev (ni pa tudi ožji družinski član po 11. členu SZ-1), kot podlaga za to upravičenje, ne more sklicevati.
ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3. ZUP člen 127, 129, 274, 275, 279, 280.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - zahteva za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - ničnost odločbe
Tožnik se moti, ko meni, da bi morala toženka pri presoji njegove aktivne legitimacije upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-666/10, Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, torej presojati, ali sta izdani dovoljenji vplivali na njegove pravice ali pravne koristi, saj se citirana ustavna odločba ukvarja z vprašanjem aktivne legitimacije drugih oseb (torej ne strank v formalnem pomenu besede) pri uveljavljanju drugega izrednega pravnega sredstva, tj. ničnosti, ne pa z vprašanjem aktivne legitimacije takih oseb pri uveljavljanju drugih izrednih pravnih sredstev kot je npr. odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Zato stališča Ustavnega sodišča RS iz te odločbe ni možno širiti pri uveljavljanju drugih izrednih pravnih sredstev in predhodno obvezno presojo v smislu vpliva izdane odločbe na pravice ali pravne koristi drugih oseb.
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko je toženka o obstoju (za tožnika) spornih okoliščin izvedela iz tožnikove vloge, ki pa je ni mogoče šteti kot zahtevo stranke v smislu drugega odstavka 127. člena (upravni postopek na zahtevo stranke je uveden z dnem vložitve zahteve stranke) ali v smislu 128. člena ZUP (v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka ali sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana). To pa pomeni, da organ o vlogi ni dolžan formalno odločiti. Mora sicer na vlogo reagirati, vendar ne tako, da obvezno začne postopek po uradni dolžnosti, in niti tako, da o vlogi odloča po 129. členu ZUP, ampak tako, da osebo, ki je vlogo podala, obvesti, kaj je v zvezi z njeno vlogo ugotovil.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-125/14-17 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar posledično pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
Izpodbijana odločba glede s strani tožnika predlaganega pobota, ki ga je posredoval Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije, ne vsebuje nobenih navedb, to pa pomeni, da se Sklad v prvostopenjski odločbi do tega ni opredelil.
Že splošno napotilo iz drugega odstavka 6. člena ZZRZI pomeni, da mora Sklad pri izvrševanju ZZRZI povsod, kjer gre za obračunavanje in plačevanje obveznosti, tudi pri pobotu, uporabiti določbe ZDavP-2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme
Davčni zavezanci so dolžni voditi poslovne knjige in evidence v skladu z določbami ZDavP-2. Iz spornih računov ter iz dokumentacije, ki je bila na voljo davčnemu organu, pa ni razvidna vsebina poslovnih dogodkov, kot to zahtevata SRS 21 in SRS 22.
Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin je razlog, da se odhodki davčno izločijo in ne razlog za ugotavljanje njihove višine z oceno. Prav tako ni utemeljeno stališče tožeče stranke, da bi davčni organ ob ugotovljenih neskladnostih in pomanjkljivostih (neverodostojnosti) predloženih listin, moral dejstva, ki jih je v postopku zatrjevala tožeča stranka, ugotavljati uradoma. Na davčnem organu je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZDavP-2 breme dokazovanja neverodostojnosti knjigovodskih listin.
ukrepi aktivne politike zaposlovanja - ukrep vzpodbujanja samozaposlovanja - subvencija za samozaposlitev
Tožečo stranko je zavezoval rok, v katerem je morala realizirati samozaposlitev, na kar je bila opozorjena tudi že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivno vzpodbujanje samozaposlovanja za dodelitev subvencije.