tožba v upravnem sporu - pravni interes - stranka v postopku - odobritev pravnega posla - zavrženje tožbe
Stranke v postopku odobritve pravnega posla so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z zakonom. Določba 22. člena ZKZ torej določa, kdo so stranke v postopku in samo te so lahko stranke v pritožbenem upravnem postopku in nadaljnjem upravnem sporu, v katerem lahko izpodbijajo odobritev (ne pa zavrnitve ali zavrženja) pravnega posla med drugimi strankami.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlog za premestitev - prosti preudarek - obrazložitev odločbe
Kadar je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker je bil prekoračen obseg prostega preudarka ali ker je bil preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku.
ZCes-1 člen 66, 66/5, 66/5-3, 78, 78/3, 125. Pravilnik o projektiranju cest člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
V spornem primeru je varovalni pas upoštevan, ker naj bi bila po priloženem elaboratu panoja postavljena izven pasu, ki je namenjen za prometno signalizacijo in izven preglednega trikotnika. Sporno pa je, ali se je upoštevala določba tretjega odstavka 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, glede na to, da bi bil prvi jumbo pano, ki sicer že stoji, oddaljen od križišča 15 m, drugi jumbo pano pa 30 m, kar ni skladno s to določbo Pravilnika. Ta člen namreč določa, da je konstrukcijo in objekt za obveščanje ali oglaševanje dopustno postaviti ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred, oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem. Tega pogoja pa panoja ne izpolnjujeta.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - uspeh v postopku
Ne glede na uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku, je tožena stranka njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravilno zavrnila s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 113. člena ZUP (ker se je postopek začel na zahtevo pravnega prednika tožeče stranke). ZUP namreč v primeru kot je obravnavani, ko se je postopek za stranko ugodno končal z odločbo izdano v pritožbenem postopku, nima posebne ureditve.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v rejniško družino - koristi otroka - izvršljivost odločbe
Vsi zbrani dokazi izkazujejo, da mama s svojim ravnanjem zanemarja varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok in s tem njihov nadaljnji psihofizični razvoj. Prav tako mati ni kritična do svojih ravnanj. V posledici je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je ukrep odvzema otrok nujen. V tej zvezi je upravni organ pojasnil tudi, da gre za mladoletna otroka, ki že po zakonu potrebujeta zaščito in varstvo, ki naj bi ga jima zagotovila država, in da bi vsako nadaljevanje bivanja obeh otrok v matični družini povzročilo nadaljnjo škodo na čustvenem in psihosocialnem področju.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SRFJ - dejansko bivanje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožnik v času prvih pet let od zapustitve Slovenije dalje ni vložil prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji in mu prošnja za izdajo dovoljenja tudi ni bila zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, kot to določa tretja alinea tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja za obdobje prvih pet let (pogoj določen v četrtem odstavku 1.č člena) in prvostopenjskemu upravnemu organu posledično ni bilo treba ugotavljati še poskusa vrnitve v Republiko Slovenijo za nadaljnje obdobje petih let.
sprejem v državljanstvo - zavrženje vloge - varstvo pravic strank
V spornem postopku ni bila uporabljena določba 7. člena ZUP. Gre za temeljno načelo, ki zavezuje upravni organ tudi v postopkih odločanja o vlogah za pridobitev državljanstva. V kolikor bi upravni organ v postopku odločanja o tožničini vlogi, tudi z vsebinsko opredelitvijo pomena odločbe UE Velenje, št. 214-249/2011 z dne 18. 12. 2012 v tem postopku, ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od rojstva dalje, bi jo moral ob pravilni uporabi določbe 7. člena ZUP poučiti, da ima možnost pridobitve pravice (to je državljanstva) na drugi pravni podlagi, kar v obravnavanem primeru pomeni tudi na podlagi določbe 10. člena ZDRS.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - neopravljen narok - razlog za neopravljen narok - neizkazano vabilo
Neizkazano vabilo na narok pomeni, da vabila obdolženki ni bilo mogoče vročiti iz razloga, ki je na njeni strani in ne na strani sodišča. Njena dolžnost pa je, da zagovornico in tudi sodišče (četrti odstavek 193. člena ZKP) obvešča o spremembi bivališča.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pridobitev državljanstva - dovoljenje za stalno prebivanje
Tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, temveč je sam, kot to izhaja iz listin v upravnem spisu, odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji z dne 11. 7. 1994 in se preselil (prijavil) v BiH. Tožnik je dne 4. 9. 1998 ponovno prijavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (Velenje), kar pa v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva po uradni dolžnosti ne bi bilo mogoče.
ZIKS-1 člen 87, 87/2, 87/2-6, 88, 88/1, 88/1-5, 92, 92/1.
disciplinski postopek - izrek disciplinske kazni - oddaja v samico - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - zastaranje
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka je bil podan po preteku petih delovnih dni, ki jih za vložitev tega predloga predpisuje prvi odstavek 92. člena ZIKS-1. Rok petih delovnih dni je po presoji sodišča zastaralni rok, na kar kaže sama dikcija zakonske določbe. Iz tega razloga se sodišče ne strinja z razlago tožene stranke, ki je v odločbi pritožbeni ugovor prekoračitve tega roka zavrnila z razlago, da gre za instrukcijski rok.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Po določbi petega odstavka 8. člena ZPPreb pristojni organ na podlagi dokončne odločbe, s katero ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče, oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Po določbi četrtega odstavka istega člena se v primeru, če posameznik nima stalnega prebivališča in ga po določbah tega zakona tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Šele potem, če pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše.
V izreku izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ odločil (zgojl) tako, da se (na splošno) tožnika po dokončnosti odločbe izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Za takšno odločitev pa upravni organ nima zakonske podlage.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - primerna odškodnina
Bistveno je, da je imel razlaščenec v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji. Ugotavljanje, ali je bila v tujini predvidena odškodnina primerna in ali je zajela vse kategorije podržavljenega premoženja, bi preseglo namen zakonodajalca, ki ga je skušal doseči z ZDen.
davčna izvršba - izvršilni naslov - poravnava dolga
V postopku davčne izvršbe se presoja dejansko stanje v času izdaje sklepa o davčni izvršbi, tožeča stranka pa naj bi svoj dolg poravnala šele po izdaji sklepa, kar pomeni, da je bil izpodbijani sklep izdan utemeljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - tožbena novota
Tožnik je v tožbi pojasnil, da je gradbeno dovoljenje dobil v arhivu po daljšem iskanju, ker je bilo zavedeno pod napačnim imenom. Iz tega sledi, da je tožeča stranka iz upravičenih razlogov naveden dokaz predložila šele v tožbi. Navedeno pomeni, da predstavlja ta dokaz v skladu z 52. členom ZUS-1 dopustno tožbeno novoto.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za podaljšanje dovoljenja
Pogoj, določen v 36. in 51. členu ZTuj-2 (da mora tujec prošnjo za podaljšanje dovoljenja vložiti pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja), ima po vsebini značilnost roka, s katerim si stranka zagotovi možnost zahtevati pravico. To pomeni, da je navedeni rok materialni rok. Za materialne roke pa velja, da ima zamuda roka za posledico izgubo pravice. Na prekluzivne roke so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti in jih ne morejo podaljševati niti spregledati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, saj organ ni ugotavljal, ali obravnavani objekt dejansko predstavlja enostavni objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje. Za ugotovitev teh okoliščin je treba najprej razjasniti, za kakšen objekt gre - torej, kakšna sta njegov namen in uporaba.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica ni dokazala pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji v skladu z določbami 1.č člena ZUSDDD. Ker je zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni izkazala pogoja iz 4. alinee iste določbe, to je nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer v državah, naslednicah nekdanje SFRJ. Tožnica namreč ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako bi vojne razmere v državah, naslednicah nekdanje SFRJ, preprečile njeno vrnitev v Slovenijo.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja - delo na črno
Iz dejanskih ugotovitev upravnega postopka nesporno izhaja, da tožnik za določene lokacije za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja nima dovoljenja.
ZUTD člen 47. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - naročnik programa javnega dela - razpisni pogoji
Strokovna komisija tožene stranke je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz javnega povabila. Naročnik programa javnega dela je lahko le občina, pristojno ministrstvo ali glede na vsebino programa javnega dela tudi ustrezna strokovna organizacija, katere ustanoviteljica je RS. V predmetni zadevi pa A. d.o.o., ki ga je tožnik navedel kot naročnika, na more nastopati v vlogi naročnika javnih del, saj je njegov ustanovitelj Univerza in ne RS.