Izpodbijani sklep je sicer skopo obrazložen, vendar pa je iz obrazložitve razviden razlog za odločitev in sicer, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, da bi se štel kot upravičena oseba, kot jo opredeljuje obravnavani javni razpis.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
FIP je pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP.
upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge
Ni mogoče šteti, da je prošnjo za dodelitev BPP tožnik vložil sam ter ne po pooblaščencu. Okoliščina, da je bila tožba vpisana v Pd vpisnik sodišča, kjer so vpisane zadeve, ki se rešujejo v sodnem postopku, prošnja za BPP pa v Bpp vpisnik ter dodeljena v reševanje Službi za BPP tega sodišča, ne da bi bilo na njej označeno, da je bila vložena kot priloga tožbe ter skupaj s tožbo po pooblaščencu, namreč ne more imeti za tožnika nobenih škodljivih posledic.
Tožniku je bil poziv k dopolnitvi prošnje z dne 12. 1. 2015 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Tako velja, da poziv k dopolnitvi prošnje za BPP tožniku ni bil vročen. Glede na tako stanje stvari pa organ za BPP ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ker je tožnik ni dopolnil v odrejenem roku.
upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - generalna odločba - izrek odločbe
Iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, na katerega zavezanca se izpolnitev obveznosti nanaša, kakor tudi ne, na katere parcele se nanaša, kar pomeni, da ni zadosti konkretiziran in je zato nejasen ter posledično nezakonit. Organ je sicer v obrazložitvi navedel, da gre za tožnika kot zavezanca in opredelil konkretno tudi njegove parcele, vendar pa se z obrazložitvijo ne more nadomestiti oziroma popraviti izreka, saj le-ta postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen, ne pa obrazložitev upravnega akta.
Tudi v postopku, ki se začne z javnim naznanilom in konča z izdajo generalne odločbe, kjer stranke sicer niso poimensko določene, se pa odločba nanaša na konkretno določen primer in na določene posameznike, ima vsaka oseba, na katero se generalna odločba nanaša, položaj stranke in nastopa samostojno v postopku. To pa pomeni, da izvršitev take odločbe nedvomno terja (vsaj) seznanitev posamezne stranke, ki se je tovrstna odločba tiče, z načinom in rokom oprave izvršbe pred izdajo posameznega izvršilnega sklepa.
davek na nepremičnino premoženja večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - davčna osnova - odločba ustavnega sodišča
V konkretnem primeru je bila davčna osnova za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti ugotovljena na podlagi 193. člena ZUJF, torej na podlagi zakonske določbe, za katero je Ustavno sodišče (z učinkom razveljavitve) ugotovilo, da je bila v neskladju z Ustavo RS. To pa pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena, obenem pa to pomeni, da v konkretnem primeru, ko v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, ni več zakonske podlage za davčno odmero.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - osebnost obdolženca
Toženka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge okoliščine, ki izhajajo iz samega kazenskega postopka, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo. Toženka je z navedbo okoliščin zadostila načelu pravičnosti in morale, kot ga določa 24. člen ZBPP. Tožnik bi moral v skladu z navedenimi dejstvi, ki se nanašajo na njegovo osebnost, težo kaznivega dejanja in obravnavanja pravno zapletenih vprašanj oziroma z navedbo drugih določenih okoliščin, izkazati, da se iz okvira navedenih okoliščin pošten postopek ne bo mogel izpeljati brez zagovornika. Tožnik nima prav, da je bistvo pravne pomoči v tem, da se prava neuki stranki zagotovi ustrezno pravno pomoč s strani zagovornika. Namreč zagovornika po uradni dolžnosti predpisuje ZKP, pri čemer ne povezuje dejstva, da je obdolženec prava neuka stranka s pravico do zagovornika, temveč je pravica do zagovornika po uradni dolžnosti povezana neposredno s težo kaznivega dejanja. Dejstvo pa tudi je, da pravica do zagovornika, ki bi jo prosilec lahko pridobil po določbah ZBPP, ni neposredno povezana s pravico do socialne pomoči, kajti tudi v kazenskih zadevah mora prosilec izkazati določene pogoje za odobritev.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti na določenem območju - stvarna legitimacija - zavrženje vloge
Tožnik kot javni zavod, ki že opravlja lekarniško dejavnost na določenem območju, nedvomno ni stvarnopravno legitimiran za odprtje nove lekarne na drugem območju, za katerega ni bil ustanovljen, saj mu ta pravica ne pripada, kar posledično tudi pomeni, da ni stvarnopravno legitimiran za vložitev vloge s tako zahtevo, kot jo je v tem postopku.
Upravni organ pri obravnavanju vsake vloge uvodoma ugotoviti, ali je podana stvarna legitimacija stranke za vložitev določene vloge (129. člen ZUP), kar je toženka tudi storila v obravnavanem primeru.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - začasna odredba - stroški postopka
Sporna odločba je odpravljena (je ni), zato tožnik s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja (ga še izboljšati), saj sodišče kljub njegovemu predlogu ne more odločati o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
Gradbeno dovoljenje ni tak akt, saj investitorju ne nalaga obveznosti, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti.
Tožnik si je prizadeval za odpravo izpodbijane odločbe, ta pa je bila v drugem upravnem sporu dejansko odpravljena, zato je upravičen do povračila stroškov tega postopka.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - mnenje komisije za cepljenje
Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje komisije, vendar pa ga mora kot upravni organ preveriti v skladu z 2. alineo prvega odstavka 22.č člena ZNB in obrazložiti razloge za neopustitev cepljenja.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP izhaja, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Ni določeno, da lahko predlaga obnovo od trenutka, ko je zgolj dobila možnosti izvedeti, da je bila taka odločba izdana. Sam zapis v zemljiški knjigi zato ne predpostavlja, da je nekdo zvedel za dejstvo, ki je v zemljiški knjigi vpisano, ampak zgolj to, da je imel možnost se s tem seznaniti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Zbornični prispevek sicer res ni davek, glede na to, da je zbornica oseba javnega prava in da se zbornični prispevek odmeri z odločbo v upravnem postopku, pa je potrebno prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 110, 110/7. EZ člen 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - gradnja daljnovoda - nov objekt
Izklop daljnovoda, odstranitev električnih vodnikov, rušitev starih stojnih mest in postavitev novih predstavljajo dela, ki pomenijo graditev novega daljnovoda in ne zgolj rekonstrukcijo starega. Če prejšnjega objeta več ni, ker je odstranjen, ga namreč že po naravi stvari ni več mogoče rekonstruirati.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijska zemljišča
Območje nameravane gradnje je po srednjeročnem družbenem planu občine Piran uvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da po srednjeročnem družbenem planu ni namenjeno za nekmetijsko rabo, kamor glede na navedeno sodi tudi gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, torej tudi gradnja vinske kleti.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - najemnik
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe še najemnik poslovnega prostora in s tem neposredni uporabnik zemljišča, zato ga je organ pravilno določil kot zavezanca za plačilo nadomestila za odmero stavbnega zemljišča.
Tožnica ne v upravnem postopku, ne v tožbi ni navedla nobene okoliščine, iz katere bi izhajalo, da ima lastnosti kolektivne osebe oziroma da je nosilka pravic in dolžnosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, ona sama in ne posamezniki, ki jo sestavljajo. Izključno na koristi teh posameznikov se nanašajo tudi vse njene navedbe, s katerimi skuša utemeljiti svoj pravni interes za sodelovanje v postopku. Iz navedenih razlogov tožnica v upravnem postopku sploh ne more imeti lastnosti stranke (in s tem tudi ne stranske udeleženke) kar pomeni tudi, da je vprašanje pravilnosti oziroma pravočasnosti predložitve podpisnih listov za odločitev povsem brezpredmetno.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pogoji za izdajo potrdila - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja o evidentiranosti zemljišča oz. stavbe se sodišče strinja z drugostopenjskim organom glede tega, da vpis v register nepremičnin (nanj se je skliceval prvostopenjski organ) iz 96. člena ZEN ne pomeni evidentiranosti, ki jo zahteva 197. člen ZGO-1. Nepravilno pa je stališče, da za zavrnitev izdaje potrdila zadostuje, da stavba ni vpisana v katastru stavb. Po omenjeni določbi 1. točke prvega odstavka navedenega člena ZGO-1 je namreč mogoče potrdilo izdati za stavbo tudi, če stoji na zemljišču, ki je bilo na dan 1. 1. 2003 že evidentirano v zemljiškem katastru.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - sklep o plačilu denarne kazni
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tožnik v tožbi pojasnjuje, da dokončanje sanacije ni bilo mogoče zaradi vremenskih razmer. Izpodbijani sklep je torej v tem pogledu pravilen in zakonit. To pomeni, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima pravne podlage.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5, 27. ZMZ člen 74.
mednarodna zaščita - predaja prosilca Kraljevini Švedski - Dublinska uredba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je na zaslišanju med drugim dejal, da se je na Švedskem „počutil bolj zaščiteno“ (kot v Nemčiji). Povedal je, da švedska policija deluje bolj strokovno, profesionalno in bolje organizirano; med drugim je še dejal: „na Švedskem ne obstaja nobena nevarnost zame /.../ in da je na Švedskem enkrat imel težave, a se je obrnil na policijo, ki je zelo učinkovito rešila to vprašanje - neprestano je namreč doživljal grožnje, poniževanje, preklinjanje s strani Gruzijcev v migracijskem centru; drugih težav pa ni imel. Ko je bil seznanjen z možnostjo predaje Švedski, je dejal, da se s tem ne strinja „in bi želel ostati v Sloveniji.“ Povedal je, da se s predajo Švedski ne strinja, ker se v Sloveniji čuti bolj zaščitenega, da imajo tu normalen človeški odnos in da z njim ravnajo kot z enakopravno osebo. To niso takšne okoliščine, da bi tožena stranka morala pred izdajo izpodbijanega akta pridobiti določne informacije o značilnostih azilnih postopkov na Švedskem in okoliščinah nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - stroški postopka
S tem, ko je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu skupaj z njenimi pravnimi posledicami odpravljena, ta odločba ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne. To pa pomeni, da si tožnika z vloženo tožbo ne moreta več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.
Ob vložitvi njune tožbe pa so bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Položaj tožnikov v obravnavani zadevi je torej v bistvenem neprimerljiv z običajnim položajem tožnika, katerega tožba je bila zavržena ali zavrnjena, torej s položajem, ki ga ureja četrti odstavek 25. člena ZUS-1.