brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja (objektivni in finančni kriterij) kumulativno izpolnjena.
Izpodbijani sklep je sicer skopo obrazložen, vendar pa je iz obrazložitve razviden razlog za odločitev in sicer, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, da bi se štel kot upravičena oseba, kot jo opredeljuje obravnavani javni razpis.
ZBPP člen 13. ZUJF člen 152/1. ZSVarPre člen 8, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - življenjski stroški
Organ za BPP je svoj zaključek, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, oprl na prvi in drugi odstavek 13. člena ZBPP in prvi odstavek 152. člena ZUJF v zvezi z 8. členom ZSVarPre ter s strani tožnice predložena dokazila o izplačani pokojnini in vpogledom v uradne evidence, iz katerih izhaja, da je tožnica v obdobju med oktobrom in decembrom 2014 prejela dohodek v skupni višini 2.114,64 EUR, kar je mesečno 704,88 EUR. Ker tožnica v zakonu določen cenzus torej presega, je organ njeno prošnjo utemeljeno zavrnil. Pri tem se pri ugotovljeni višini dohodka ne morejo upoštevati zatrjevani visoki življenjski stroški, kakor tudi ne stroški v zvezi s plačevanjem kredita, saj ti ne sodijo med odhodke, ki jih ZSVarPre določa kot upoštevne pri ugotavljanju zmanjšanja lastnega dohodka.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - register nevarnih psov - možnost sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi upravni organ ni postopal po 154. členu ZUP. S tem je kršil določbe upravnega postopka, v posledici tega pa v zadevi tudi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.
Glede na to, da je bila sporna delna odločba Upravne enote Ljubljana z dne 25. 3. 1999 izdana po tem, ko je odločba o parcelaciji z dne 1. 12. 1998 postala pravnomočna, to pomeni, da je prvostopenjski organ z odločbo z dne 25. 3. 1999 odločil o vračilu dela nove parc. št. 799/1, kot je bila odmerjena v odločbi o parcelaciji z dne 1. 12. 1998. Iz tega pa sledi, da o preostalem delu bivše parc. št. 799/1 (ki je pred parcelacijo merila 57.702 m2) v denacionalizacijskem postopku še ni bilo odločeno. Organ bo tako moral denacionalizacijski postopek dopolniti in ugotoviti, v kakšnem delu o predmetnem denacionalizacijskem postopku še ni bilo odločeno, dati strankam možnost, da se o tem izjavijo in o preostalem delu predmetnega denacionalizacijskega postopka odločiti.
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da ima kupec B.B., katerega pravni posel je upravni organ odobril, prednostno pravico pred tožnikom, saj meji s svojo parcelo 885/1 na gozd, ki se prodaja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ne oporeka, je prvostopenjski organ pravilno uporabil materialni zakon in pravni posel, sklenjen z B.B., odobril.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Ne ZBPP ne ZKP ne kakšen drug zakon ne določajo pogojev, ki bi pravico do BPP za osumljene, obdolžene ali obsojene v kazenskem postopku, omejevali drugače od pravice do BPP, ki jo imajo tožene stranke npr. v pravdi. Z uveljavitvijo ZBPP-B je zakonodajalec namenoma izenačil pogoje za pridobitev BPP tudi za kazenski postopek. To pomeni, da možnost dodeljevanja BPP obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve BPP tožniku v pravdnem postopku.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - začasna odredba - stroški postopka
Sporna odločba je odpravljena (je ni), zato tožnik s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja (ga še izboljšati), saj sodišče kljub njegovemu predlogu ne more odločati o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
Gradbeno dovoljenje ni tak akt, saj investitorju ne nalaga obveznosti, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti.
Tožnik si je prizadeval za odpravo izpodbijane odločbe, ta pa je bila v drugem upravnem sporu dejansko odpravljena, zato je upravičen do povračila stroškov tega postopka.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - mnenje komisije za cepljenje
Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje komisije, vendar pa ga mora kot upravni organ preveriti v skladu z 2. alineo prvega odstavka 22.č člena ZNB in obrazložiti razloge za neopustitev cepljenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Zbornični prispevek sicer res ni davek, glede na to, da je zbornica oseba javnega prava in da se zbornični prispevek odmeri z odločbo v upravnem postopku, pa je potrebno prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijska zemljišča
Območje nameravane gradnje je po srednjeročnem družbenem planu občine Piran uvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da po srednjeročnem družbenem planu ni namenjeno za nekmetijsko rabo, kamor glede na navedeno sodi tudi gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, torej tudi gradnja vinske kleti.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP izhaja, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Ni določeno, da lahko predlaga obnovo od trenutka, ko je zgolj dobila možnosti izvedeti, da je bila taka odločba izdana. Sam zapis v zemljiški knjigi zato ne predpostavlja, da je nekdo zvedel za dejstvo, ki je v zemljiški knjigi vpisano, ampak zgolj to, da je imel možnost se s tem seznaniti.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 110, 110/7. EZ člen 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - gradnja daljnovoda - nov objekt
Izklop daljnovoda, odstranitev električnih vodnikov, rušitev starih stojnih mest in postavitev novih predstavljajo dela, ki pomenijo graditev novega daljnovoda in ne zgolj rekonstrukcijo starega. Če prejšnjega objeta več ni, ker je odstranjen, ga namreč že po naravi stvari ni več mogoče rekonstruirati.
Pritožbenega postopka in drugostopenjske odločbe ni mogoče šteti zgolj za formalno oviro za vložitev tožbe v upravnem sporu, zato tožnica z golim sklicevanjem na vse, kar je navedla že v pritožbi, ne more izpodbiti obravnavanega gradbenega dovoljenja. Na pritožbene očitke je namreč odgovoril drugostopenjski upravni organ, tožnica pa konkretizirano ne navaja, v čem se ne strinja z njegovimi stališči oziroma zakaj so ta napačna.
Po presoji sodišča pomenijo tožničina prizadevanja za ohranitev razgleda z vidika OPN, ki kot prostorski predpis določa pogoje za gradnjo, uveljavljanje dejanskega interesa (pri tem je irelevantno, ali na njenem zemljišču že stoji objekt ali ne), saj tega vidika gradnje OPN izrecno ne ureja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - stroški postopka
S tem, ko je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu skupaj z njenimi pravnimi posledicami odpravljena, ta odločba ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne. To pa pomeni, da si tožnika z vloženo tožbo ne moreta več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.
Ob vložitvi njune tožbe pa so bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Položaj tožnikov v obravnavani zadevi je torej v bistvenem neprimerljiv z običajnim položajem tožnika, katerega tožba je bila zavržena ali zavrnjena, torej s položajem, ki ga ureja četrti odstavek 25. člena ZUS-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5, 27. ZMZ člen 74.
mednarodna zaščita - predaja prosilca Kraljevini Švedski - Dublinska uredba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je na zaslišanju med drugim dejal, da se je na Švedskem „počutil bolj zaščiteno“ (kot v Nemčiji). Povedal je, da švedska policija deluje bolj strokovno, profesionalno in bolje organizirano; med drugim je še dejal: „na Švedskem ne obstaja nobena nevarnost zame /.../ in da je na Švedskem enkrat imel težave, a se je obrnil na policijo, ki je zelo učinkovito rešila to vprašanje - neprestano je namreč doživljal grožnje, poniževanje, preklinjanje s strani Gruzijcev v migracijskem centru; drugih težav pa ni imel. Ko je bil seznanjen z možnostjo predaje Švedski, je dejal, da se s tem ne strinja „in bi želel ostati v Sloveniji.“ Povedal je, da se s predajo Švedski ne strinja, ker se v Sloveniji čuti bolj zaščitenega, da imajo tu normalen človeški odnos in da z njim ravnajo kot z enakopravno osebo. To niso takšne okoliščine, da bi tožena stranka morala pred izdajo izpodbijanega akta pridobiti določne informacije o značilnostih azilnih postopkov na Švedskem in okoliščinah nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - najemnik
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe še najemnik poslovnega prostora in s tem neposredni uporabnik zemljišča, zato ga je organ pravilno določil kot zavezanca za plačilo nadomestila za odmero stavbnega zemljišča.
ZUP člen 9, 9/1, 243, 243/1, 243/3. ZSZ (1984) člen 58, 62.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna infrastruktura - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ je ravnal zakonito, ko je opravil poizvedbe pri upravljavcih komunalne infrastrukture, vendar je s tem dopolnil postopek v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP. V takem primeru pa bi moral tožnici omogočiti, da se seznani z dobljenimi informacijami in se do njih opredeli, ne glede na to, da v nadaljevanju ni sam odločil o pritožbi in izdal nadomestne odločbe, ampak je zadevo poslal drugostopenjskemu organu.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Takrat veljavni 3. člen ZKZ je določal, da je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko predelavo ali za drug namen, možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Tudi sedaj veljavna 2. in 3. člen ZKZ določata, da se kmetijska zemljišča določijo s prostorskimi akti lokalnih skupnosti. Na podlagi prve alineje B) točke 107. člena ZKZ je kmetijski inšpektor pristojen prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.