upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge
Ni mogoče šteti, da je prošnjo za dodelitev BPP tožnik vložil sam ter ne po pooblaščencu. Okoliščina, da je bila tožba vpisana v Pd vpisnik sodišča, kjer so vpisane zadeve, ki se rešujejo v sodnem postopku, prošnja za BPP pa v Bpp vpisnik ter dodeljena v reševanje Službi za BPP tega sodišča, ne da bi bilo na njej označeno, da je bila vložena kot priloga tožbe ter skupaj s tožbo po pooblaščencu, namreč ne more imeti za tožnika nobenih škodljivih posledic.
Tožniku je bil poziv k dopolnitvi prošnje z dne 12. 1. 2015 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Tako velja, da poziv k dopolnitvi prošnje za BPP tožniku ni bil vročen. Glede na tako stanje stvari pa organ za BPP ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP, ker je tožnik ni dopolnil v odrejenem roku.
Sodišče je pri preizkusu dejanskih kriterijev zadržano, zato se ni spuščalo v primernost strokovne presoje meril tožnikovega projekta. V obravnavani zadevi so navedeni konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je toženka ocenila, v kakšni meri tožnik izpolnjuje določena merila in v kolikšni meri jih ne izpolnjuje ter mu glede na to dodelila po vsakem kriteriju določeno število točk. Obrazložitev ocene je pripravljena ob upoštevanju meril iz Javnega razpisa za vsak sklop meril posebej ter konkretno opredeljuje pomanjkljivosti vloge tožnika za vsako posamezno merilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Ne ZBPP ne ZKP ne kakšen drug zakon ne določajo pogojev, ki bi pravico do BPP za osumljene, obdolžene ali obsojene v kazenskem postopku, omejevali drugače od pravice do BPP, ki jo imajo tožene stranke npr. v pravdi. Z uveljavitvijo ZBPP-B je zakonodajalec namenoma izenačil pogoje za pridobitev BPP tudi za kazenski postopek. To pomeni, da možnost dodeljevanja BPP obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve BPP tožniku v pravdnem postopku.
prekinitev prestajanja kazni zapora - hujša bolezen - prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - skrajšani ugotovitveni postopek
Sodišče se strinja z ugotovitvijo upravnih organov, da iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da gre pri tožniku za tako hudo bolezen, zaradi katere ne bi bil zmožen prestajati kazni v zavodu. Pri tem je tudi pomembno, da za tožnikovo bolezen (več bolezni) zavod organizira ali zavodsko zdravljenje ali pa zdravljenje zunaj v ustreznih inštitucijah.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - register nevarnih psov - možnost sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi upravni organ ni postopal po 154. členu ZUP. S tem je kršil določbe upravnega postopka, v posledici tega pa v zadevi tudi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
FIP je pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavani primer pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - začasna odredba - stroški postopka
Sporna odločba je odpravljena (je ni), zato tožnik s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja (ga še izboljšati), saj sodišče kljub njegovemu predlogu ne more odločati o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
Gradbeno dovoljenje ni tak akt, saj investitorju ne nalaga obveznosti, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti.
Tožnik si je prizadeval za odpravo izpodbijane odločbe, ta pa je bila v drugem upravnem sporu dejansko odpravljena, zato je upravičen do povračila stroškov tega postopka.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Zbornični prispevek sicer res ni davek, glede na to, da je zbornica oseba javnega prava in da se zbornični prispevek odmeri z odločbo v upravnem postopku, pa je potrebno prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 110, 110/7. EZ člen 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - gradnja daljnovoda - nov objekt
Izklop daljnovoda, odstranitev električnih vodnikov, rušitev starih stojnih mest in postavitev novih predstavljajo dela, ki pomenijo graditev novega daljnovoda in ne zgolj rekonstrukcijo starega. Če prejšnjega objeta več ni, ker je odstranjen, ga namreč že po naravi stvari ni več mogoče rekonstruirati.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijska zemljišča
Območje nameravane gradnje je po srednjeročnem družbenem planu občine Piran uvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da po srednjeročnem družbenem planu ni namenjeno za nekmetijsko rabo, kamor glede na navedeno sodi tudi gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, torej tudi gradnja vinske kleti.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP izhaja, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Ni določeno, da lahko predlaga obnovo od trenutka, ko je zgolj dobila možnosti izvedeti, da je bila taka odločba izdana. Sam zapis v zemljiški knjigi zato ne predpostavlja, da je nekdo zvedel za dejstvo, ki je v zemljiški knjigi vpisano, ampak zgolj to, da je imel možnost se s tem seznaniti.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - mnenje komisije za cepljenje
Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje komisije, vendar pa ga mora kot upravni organ preveriti v skladu z 2. alineo prvega odstavka 22.č člena ZNB in obrazložiti razloge za neopustitev cepljenja.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - najemnik
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe še najemnik poslovnega prostora in s tem neposredni uporabnik zemljišča, zato ga je organ pravilno določil kot zavezanca za plačilo nadomestila za odmero stavbnega zemljišča.
Pritožbenega postopka in drugostopenjske odločbe ni mogoče šteti zgolj za formalno oviro za vložitev tožbe v upravnem sporu, zato tožnica z golim sklicevanjem na vse, kar je navedla že v pritožbi, ne more izpodbiti obravnavanega gradbenega dovoljenja. Na pritožbene očitke je namreč odgovoril drugostopenjski upravni organ, tožnica pa konkretizirano ne navaja, v čem se ne strinja z njegovimi stališči oziroma zakaj so ta napačna.
Po presoji sodišča pomenijo tožničina prizadevanja za ohranitev razgleda z vidika OPN, ki kot prostorski predpis določa pogoje za gradnjo, uveljavljanje dejanskega interesa (pri tem je irelevantno, ali na njenem zemljišču že stoji objekt ali ne), saj tega vidika gradnje OPN izrecno ne ureja.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - sklep o plačilu denarne kazni
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tožnik v tožbi pojasnjuje, da dokončanje sanacije ni bilo mogoče zaradi vremenskih razmer. Izpodbijani sklep je torej v tem pogledu pravilen in zakonit. To pomeni, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima pravne podlage.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - stroški postopka
S tem, ko je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu skupaj z njenimi pravnimi posledicami odpravljena, ta odločba ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne. To pa pomeni, da si tožnika z vloženo tožbo ne moreta več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.
Ob vložitvi njune tožbe pa so bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Položaj tožnikov v obravnavani zadevi je torej v bistvenem neprimerljiv z običajnim položajem tožnika, katerega tožba je bila zavržena ali zavrnjena, torej s položajem, ki ga ureja četrti odstavek 25. člena ZUS-1.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pogoji za izdajo potrdila - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja o evidentiranosti zemljišča oz. stavbe se sodišče strinja z drugostopenjskim organom glede tega, da vpis v register nepremičnin (nanj se je skliceval prvostopenjski organ) iz 96. člena ZEN ne pomeni evidentiranosti, ki jo zahteva 197. člen ZGO-1. Nepravilno pa je stališče, da za zavrnitev izdaje potrdila zadostuje, da stavba ni vpisana v katastru stavb. Po omenjeni določbi 1. točke prvega odstavka navedenega člena ZGO-1 je namreč mogoče potrdilo izdati za stavbo tudi, če stoji na zemljišču, ki je bilo na dan 1. 1. 2003 že evidentirano v zemljiškem katastru.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5, 27. ZMZ člen 74.
mednarodna zaščita - predaja prosilca Kraljevini Švedski - Dublinska uredba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je na zaslišanju med drugim dejal, da se je na Švedskem „počutil bolj zaščiteno“ (kot v Nemčiji). Povedal je, da švedska policija deluje bolj strokovno, profesionalno in bolje organizirano; med drugim je še dejal: „na Švedskem ne obstaja nobena nevarnost zame /.../ in da je na Švedskem enkrat imel težave, a se je obrnil na policijo, ki je zelo učinkovito rešila to vprašanje - neprestano je namreč doživljal grožnje, poniževanje, preklinjanje s strani Gruzijcev v migracijskem centru; drugih težav pa ni imel. Ko je bil seznanjen z možnostjo predaje Švedski, je dejal, da se s tem ne strinja „in bi želel ostati v Sloveniji.“ Povedal je, da se s predajo Švedski ne strinja, ker se v Sloveniji čuti bolj zaščitenega, da imajo tu normalen človeški odnos in da z njim ravnajo kot z enakopravno osebo. To niso takšne okoliščine, da bi tožena stranka morala pred izdajo izpodbijanega akta pridobiti določne informacije o značilnostih azilnih postopkov na Švedskem in okoliščinah nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito.