upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - stroški postopka
S tem, ko je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu skupaj z njenimi pravnimi posledicami odpravljena, ta odločba ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne. To pa pomeni, da si tožnika z vloženo tožbo ne moreta več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.
Ob vložitvi njune tožbe pa so bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Položaj tožnikov v obravnavani zadevi je torej v bistvenem neprimerljiv z običajnim položajem tožnika, katerega tožba je bila zavržena ali zavrnjena, torej s položajem, ki ga ureja četrti odstavek 25. člena ZUS-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5, 27. ZMZ člen 74.
mednarodna zaščita - predaja prosilca Kraljevini Švedski - Dublinska uredba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je na zaslišanju med drugim dejal, da se je na Švedskem „počutil bolj zaščiteno“ (kot v Nemčiji). Povedal je, da švedska policija deluje bolj strokovno, profesionalno in bolje organizirano; med drugim je še dejal: „na Švedskem ne obstaja nobena nevarnost zame /.../ in da je na Švedskem enkrat imel težave, a se je obrnil na policijo, ki je zelo učinkovito rešila to vprašanje - neprestano je namreč doživljal grožnje, poniževanje, preklinjanje s strani Gruzijcev v migracijskem centru; drugih težav pa ni imel. Ko je bil seznanjen z možnostjo predaje Švedski, je dejal, da se s tem ne strinja „in bi želel ostati v Sloveniji.“ Povedal je, da se s predajo Švedski ne strinja, ker se v Sloveniji čuti bolj zaščitenega, da imajo tu normalen človeški odnos in da z njim ravnajo kot z enakopravno osebo. To niso takšne okoliščine, da bi tožena stranka morala pred izdajo izpodbijanega akta pridobiti določne informacije o značilnostih azilnih postopkov na Švedskem in okoliščinah nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito.
Tožeča stranka kljub pozivu takse za tožbo ni plačala. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 štelo, da je tožbo umaknila, ter zato na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s tožbo ustavilo.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - najemnik
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe še najemnik poslovnega prostora in s tem neposredni uporabnik zemljišča, zato ga je organ pravilno določil kot zavezanca za plačilo nadomestila za odmero stavbnega zemljišča.
Če investitor zahteva in dobi gradbeno dovoljenje za drugačen objekt, kot ga je dejansko že postavil, ne gre za „legalizacijo“ že zgrajenega objekta, kot to zmotno meni tožnica, temveč le, da za že (drugače) zgrajeni objekt nima gradbenega dovoljenja, ali pa da gre najmanj za neskladno zgrajen objekt, kar vse je predmet inšpekcijskih postopkov zaradi nedovoljene gradnje.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Takrat veljavni 3. člen ZKZ je določal, da je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko predelavo ali za drug namen, možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Tudi sedaj veljavna 2. in 3. člen ZKZ določata, da se kmetijska zemljišča določijo s prostorskimi akti lokalnih skupnosti. Na podlagi prve alineje B) točke 107. člena ZKZ je kmetijski inšpektor pristojen prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev sodnega cenilca - osebnostna primernost - vestnost in poštenost dela sodnega cenilca
Vestnost dela sodnega cenilca je treba ugotavljati tudi v primeru presoje osebnostne primernosti cenilca, kot izhaja to iz določbe tretjega odstavka 87. člena ZS. Minister pa lahko odločitev o morebitni razrešitvi cenilca iz razloga osebnostne neprimernosti sprejme le na podlagi strokovnega mnenja komisije, ki glede na pravila stroke oceni, ali je izvedenec delo opravljal vestno in pošteno. Na podlagi te ocene nato minister presodi, ali je oseba (še) osebnostno primerna za opravljanje nalog sodnega cenilca. Kolikor ugotovi, da oseba tega pogoja več ne izpolnjuje, minister sprejme odločitev o razrešitvi.
zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. To pa ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. Gre za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. To predhodno vprašanje pa po izrecnem zakonskem pooblastilu, rešujejo sami organi pristojni za denacionalizacijo, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja sodnih odločb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok ali pogoj - rok za vložitev tožbe - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je šele v upravnem sporu dobila priložnost, da uveljavlja razloge, zakaj ni mogla vložiti tožbe v postavljenem roku, namesto, da bi te okoliščine tožena stranka upoštevala že pri uporabi določila 5. odstavka 28. člena ZBPP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 29. 7. 2014, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve oziroma izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - kazenski postopek v izvorni državi - prosilec iz Rusije
Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da strah pred odprtim kazenskim postopkom ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite in da tožnik v izvorni državi ne bi bil izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju. Tudi v okviru kazenskega postopka izdana mednarodna tiralica in sklep o priporu ne moreta utemeljevati strahu pred preganjanjem.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Neprimerna je obrazložitev prvostopnega organa, da osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo tožnika na Republiko Slovenijo, niso tako močne, da bi imenovanega odvrnile od storitve prekrškov in kaznivih dejanj. Drugi odstavek 3. člena ZUSDDD namreč upravnemu organu nalaga, da upošteva čas tožnikovega prebivanja v državi, osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih zanj povzročila zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, ne glede na to, da je bil obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen nad treh let.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ni pa izpolnil nadaljnjega pogoja, določenega v ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Ta je začel veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi tožnik moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - javno telekomunikacijsko omrežje
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo (celotno) telekomunikacijsko omrežje že zgrajeno in z gradnjo že poseženo v zemljišče parc. št. 591/1, niti ni sporno, da navedeno zemljišče ni bilo zajeto v gradbenem dovoljenju. To pomeni, da je bila gradnja izvedena v nasprotju s predpisi. Nadalje ta ugotovitev pomeni, da (obseg) služnosti določen v 3. točki izreka izpodbijanega akta, prej navedenega ne upošteva, oziroma je upravni organ pri določitvi vrste in obsega služnosti to stanje v ponovljenem postopku odločanja v celoti spregledal in določil služnost v obsegu obremenitev, ki spornega nezakonitega stanja ne odpravlja.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru FIP), pri katerih bivša Jugoslavija (DFJ, FLRJ ali SFRJ) ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V primeru, ko je razlaščenec umrl pred uveljavitvijo Finančne in izravnalne pogodbe (FIP), so lahko odškodnino pod istimi pogoji uveljavljali njegovi dediči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za nedopustnost izvršbe
Določba 59. člena ZIZ z naslovom „Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe“ toženi stranki pred odločitvijo izvršilnega sodišča o ugovoru, ki ga je vložil tožnik sam, preprečuje odločitev o njegovi prošnji za dodelitev BPP, s katero bi želel prosilec začeti pravdni postopek v zvezi z nedopustnostjo izvršbe.
V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe, lahko sklene pogodba za nakup kmetijskega zemljišča. Tem zahtevam ZKZ je tožničina izjava o sprejemu ponudbe ustrezala, saj je bila dana za vsa v prodajo ponujena zemljišča in s soglasjem za enotno ceno za vsa zemljišča in je tako dejansko predstavljala podlago za sklenitev pogodbe za nakup v prodajo ponujenih zemljišč.