Če investitor zahteva in dobi gradbeno dovoljenje za drugačen objekt, kot ga je dejansko že postavil, ne gre za „legalizacijo“ že zgrajenega objekta, kot to zmotno meni tožnica, temveč le, da za že (drugače) zgrajeni objekt nima gradbenega dovoljenja, ali pa da gre najmanj za neskladno zgrajen objekt, kar vse je predmet inšpekcijskih postopkov zaradi nedovoljene gradnje.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Takrat veljavni 3. člen ZKZ je določal, da je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko predelavo ali za drug namen, možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Tudi sedaj veljavna 2. in 3. člen ZKZ določata, da se kmetijska zemljišča določijo s prostorskimi akti lokalnih skupnosti. Na podlagi prve alineje B) točke 107. člena ZKZ je kmetijski inšpektor pristojen prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
inšpekcijski postopek - obvestilo prijavitelju o ugotovitvah postopka - upravni akt
Obvestilo, s katerim upravni organ stranke ali stranske udeležence seznanja z ugotovitvami postopka, samo po sebi nima pravne narave upravnega akta, s katerim bi že bilo poseženo v njihove pravice ali pravne koristi.
ZUP člen 9, 9/1, 243, 243/1, 243/3. ZSZ (1984) člen 58, 62.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna infrastruktura - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ je ravnal zakonito, ko je opravil poizvedbe pri upravljavcih komunalne infrastrukture, vendar je s tem dopolnil postopek v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP. V takem primeru pa bi moral tožnici omogočiti, da se seznani z dobljenimi informacijami in se do njih opredeli, ne glede na to, da v nadaljevanju ni sam odločil o pritožbi in izdal nadomestne odločbe, ampak je zadevo poslal drugostopenjskemu organu.
Pritožbenega postopka in drugostopenjske odločbe ni mogoče šteti zgolj za formalno oviro za vložitev tožbe v upravnem sporu, zato tožnica z golim sklicevanjem na vse, kar je navedla že v pritožbi, ne more izpodbiti obravnavanega gradbenega dovoljenja. Na pritožbene očitke je namreč odgovoril drugostopenjski upravni organ, tožnica pa konkretizirano ne navaja, v čem se ne strinja z njegovimi stališči oziroma zakaj so ta napačna.
Po presoji sodišča pomenijo tožničina prizadevanja za ohranitev razgleda z vidika OPN, ki kot prostorski predpis določa pogoje za gradnjo, uveljavljanje dejanskega interesa (pri tem je irelevantno, ali na njenem zemljišču že stoji objekt ali ne), saj tega vidika gradnje OPN izrecno ne ureja.
Tožeča stranka kljub pozivu takse za tožbo ni plačala. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 štelo, da je tožbo umaknila, ter zato na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s tožbo ustavilo.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo finančno stanje dolžnika
Pravilna je odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal sami vsebini naložene obveznosti, ki izvira iz odločbe ZPIZ. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - asignacija - tožbena novota
Tožnik v davčnem postopku ni uspel dokazati, da so obstojala pravno poslovna razmerja med strankami tega postopka, na podlagi katerih bi lahko davčni organ ugotavljal plačilne instrumente dolžniško upniških razmerij in posledično asignacijska pooblastilna nakazila, ki so bila izvršena na podlagi predloženih asignacij. Asignacija namreč ni pogodba, ampak nakazilo in jo sestavlja dvoje enostranskih obveznosti.
Čeprav podpis asignatarja ni zakonsko obvezen, je po presoji sodišča glede na to, da iz samih predloženih asignacij niso razvidna pravno poslovno razmerja (pravni posli na podlagi katerih se asignacija izvaja), v tem primeru potreben podpis vseh treh udeležencev asignacije. Asignacijska nakazila so bila namreč izvedena že v letu 2012, sporni račun pa je bil izdan šele v letu 2013. Navedena okoliščina je pomembna tudi zato, ker tožnik šele v tožbi uveljavlja povsem novo dejstvo, da gre pri asignaciji za dva pravna posla, to je za tako imenovano „nakazilo na kredit“, s katerim je tožnik kreditiral davčno dolžnico in za konsignacijsko razmerje med tožnikom in davčno dolžnico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za nedopustnost izvršbe
Določba 59. člena ZIZ z naslovom „Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe“ toženi stranki pred odločitvijo izvršilnega sodišča o ugovoru, ki ga je vložil tožnik sam, preprečuje odločitev o njegovi prošnji za dodelitev BPP, s katero bi želel prosilec začeti pravdni postopek v zvezi z nedopustnostjo izvršbe.
Pogoje za zaščiteno kmetijo določa 2. člena ZDKG in glede na ugotovitev, da so ti pogoji izpolnjeni, je izpodbijana odločitev o določitvi zaščitene kmetije pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - javna dražba nepremičnin
Okoliščina, da so nepremičnine prosilca pod hipoteko ter da je bila zanje s sklepom sodišča že odrejena javna dražba, ne vpliva na obveznost prosilca, da te nepremičnine navede v svoji prošnji.
ZGO-1 člen 88, 138, 139. Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2018) člen 10, 10-3. Pravilnik o gradbiščih (2008) člen 15. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 99.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - odgovorni nadzornik - začasna situacija - podpis situacije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije
Disciplinska kršitev je storjena, ko so izpolnjeni vsi elementi očitane disciplinske kršitve.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - javno telekomunikacijsko omrežje
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo (celotno) telekomunikacijsko omrežje že zgrajeno in z gradnjo že poseženo v zemljišče parc. št. 591/1, niti ni sporno, da navedeno zemljišče ni bilo zajeto v gradbenem dovoljenju. To pomeni, da je bila gradnja izvedena v nasprotju s predpisi. Nadalje ta ugotovitev pomeni, da (obseg) služnosti določen v 3. točki izreka izpodbijanega akta, prej navedenega ne upošteva, oziroma je upravni organ pri določitvi vrste in obsega služnosti to stanje v ponovljenem postopku odločanja v celoti spregledal in določil služnost v obsegu obremenitev, ki spornega nezakonitega stanja ne odpravlja.
zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. To pa ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. Gre za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. To predhodno vprašanje pa po izrecnem zakonskem pooblastilu, rešujejo sami organi pristojni za denacionalizacijo, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja sodnih odločb.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblaka zaščite - notranja razselitev - prosilec iz Afganistana - resna in individualna grožnja
Napačen je zaključek toženke, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bil tožnik ob vrnitvi v svojo provinco Nangarhar soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo iz 3. alinee 28. člena ZMZ. Sodišče se strinja s tožnikom, da iz navedenih poročil o stanju v izvorni državi izhaja, da v provinci Nangarhar vlada situacija splošnega nasilja, ki predstavlja resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru FIP), pri katerih bivša Jugoslavija (DFJ, FLRJ ali SFRJ) ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v RS izkazovala s tremi plačilnimi listami o prejemu plače za mesec oktober, november in december 2013. Iz teh plačilnih list je razvidno, da je tožnica prejemala plačo v neto znesku, s katerim je presegala zakonsko zahtevan znesek 265,22 EUR. Iz spisovnih podatkov je razvidno tudi, da je tožničin delodajalec kot izplačevalec dohodka pristojnemu davčnemu organu predložil REK obrazec za navedene tri mesece in sicer sproti za vsak mesec posebej.
Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8, 9.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - popolnost vloge - poziv k dopolnitvi vloge
Javni razpis je predvideval naknadno pozivanje k predložiti dokazil glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih (ne pa tehničnih) pogojev, in sicer v primeru, ko so se ponudniki sami odločili, da bodo ob oddaji ponudbe podali le izjavo, dokazila pa naknadno po pozivu koncedenta. To je razvidno tako iz javnega razpisa kot tudi iz formulacije na sami izjavi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev sodnega cenilca - osebnostna primernost - vestnost in poštenost dela sodnega cenilca
Vestnost dela sodnega cenilca je treba ugotavljati tudi v primeru presoje osebnostne primernosti cenilca, kot izhaja to iz določbe tretjega odstavka 87. člena ZS. Minister pa lahko odločitev o morebitni razrešitvi cenilca iz razloga osebnostne neprimernosti sprejme le na podlagi strokovnega mnenja komisije, ki glede na pravila stroke oceni, ali je izvedenec delo opravljal vestno in pošteno. Na podlagi te ocene nato minister presodi, ali je oseba (še) osebnostno primerna za opravljanje nalog sodnega cenilca. Kolikor ugotovi, da oseba tega pogoja več ne izpolnjuje, minister sprejme odločitev o razrešitvi.