mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - kazenski postopek v izvorni državi - prosilec iz Rusije
Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da strah pred odprtim kazenskim postopkom ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite in da tožnik v izvorni državi ne bi bil izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju. Tudi v okviru kazenskega postopka izdana mednarodna tiralica in sklep o priporu ne moreta utemeljevati strahu pred preganjanjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok ali pogoj - rok za vložitev tožbe - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je šele v upravnem sporu dobila priložnost, da uveljavlja razloge, zakaj ni mogla vložiti tožbe v postavljenem roku, namesto, da bi te okoliščine tožena stranka upoštevala že pri uporabi določila 5. odstavka 28. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
V posestni pravdi daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V predmetni zadevi ne gre za dovoljeno samopomoč. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh zadeve, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Neprimerna je obrazložitev prvostopnega organa, da osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo tožnika na Republiko Slovenijo, niso tako močne, da bi imenovanega odvrnile od storitve prekrškov in kaznivih dejanj. Drugi odstavek 3. člena ZUSDDD namreč upravnemu organu nalaga, da upošteva čas tožnikovega prebivanja v državi, osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih zanj povzročila zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, ne glede na to, da je bil obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen nad treh let.
V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe, lahko sklene pogodba za nakup kmetijskega zemljišča. Tem zahtevam ZKZ je tožničina izjava o sprejemu ponudbe ustrezala, saj je bila dana za vsa v prodajo ponujena zemljišča in s soglasjem za enotno ceno za vsa zemljišča in je tako dejansko predstavljala podlago za sklenitev pogodbe za nakup v prodajo ponujenih zemljišč.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 29. 7. 2014, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve oziroma izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - umik tožbe
Zakonodajalec z določbo 4. odstavka 24. člena ZBPP ne omejuje dostopa zgolj upravičencu kot tistemu, ki bi mu bila v isti zadevi že (predhodno) dodeljena brezplačna pravna pomoč, temveč vsakemu prosilcu, ki je tožbo predhodno umaknil iz razlogov, ki so na njegovi strani.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ni pa izpolnil nadaljnjega pogoja, določenega v ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Ta je začel veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi tožnik moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V primeru, ko je razlaščenec umrl pred uveljavitvijo Finančne in izravnalne pogodbe (FIP), so lahko odškodnino pod istimi pogoji uveljavljali njegovi dediči.
ZDavP-2 člen 68, 68/1. ZUP člen 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - dokazovanje - novi dokazi
Če davčni organ ugotovi, da obračun davka temelji na neresničnih ali nepravilnih podatkih, oziroma če ugotovi, da so prihodki, izkazani v obračunu davka, nesorazmerni odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, in davčni zavezanec za to ne navede opravičljivih razlogov, lahko predmet obdavčitve ugotovi s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek. Za takšno ravnanje zadošča že en izpolnjen pogoj iz navedene določbe prvega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Poročilo Urada za meroslovje, ki je bilo sestavljeno na zahtevo tožnika po izdaji prvostopenjske odločbe in brez sodelovanja toženke pri opravljenih tehtanjih, lahko pomeni le enega izmed dokazov, ki pa ima tudi po mnenju sodišča naravo novega dokaza. Tožnik namreč ni zadovoljivo pojasnil, zakaj tega poročila brez svoje krivde ni uspel predložiti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, oziroma zakaj ni uspel pravočasno naročiti njegove izvedbe. Le v takem primeru bi bilo namreč na podlagi določb ZUP tak dokaz sploh možno presojati.
Tožnik v tožbi predlaga izvedbo več dokazov, med njimi poleg zaslišanja priče tudi zaslišanje strank in postavitev izvedenca pekovske stroke. Tudi pri teh dokazih gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik namreč teh dokazov v davčnem postopku ni predlagal in prav tako ni pojasnil, zakaj jih ni predlagal že v davčnem postopku. Tudi sicer pa so omenjeni dokazi premalo substancirani, da bi se sodišče lahko izreklo o tem, ali so relevantni za odločanje o zadevi.
DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - načelo sorazmernosti - dvom o upravičenosti zahteve za vračilo DDV
Instituta zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti Direktiva Sveta 2006/112/ES ne ureja in je to prepuščeno državam članicam. Po presoji sodišča gre za poseben institut, ki je v ZDDV-1 vnesen glede vračila DDV v posebnih primerih v okviru boja proti davčnim goljufijam. Pogoj, da se navedeni institut lahko uporabi, pa je izkazanost dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV. Ker gre za samostojen institut v okviru ZDDV-1, ki ga je uvedla Slovenija kot država članica v okviru ukrepov proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijam znotraj Skupnosti, je navedeni ukrep po presoji sodišča tudi v skladu z načelom sorazmernosti glede na zastavljene cilje preprečevanja utaje DDV.
zloraba prevladujočega položaja - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti
Toženka bi morala navesti vsaj razmerje zahtevanega podatka do v PRD ugotovljene kršitve (pomembnost podatka za ugotavljanje morebitne kršitve in njegova dokazna vrednost), da bi sodišče lahko presodilo utemeljenost oziroma neutemeljenost tožbenih razlogov, da tožnik potrebuje sporne podatke za uresničevanje pravice do obrambe.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo; odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF, ki je urejala davčno osnovo za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti, se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi. Za obravnavano zadevo to pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - zahteva za oceno ustavnosti zakona - - nadaljevanje postopka - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
V obravnavanem primeru je bila davčna osnova za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti ugotovljena na podlagi 193. člena in četrtega odstavka 244. člena ZUJF, torej na podlagi zakonskih določb, za katere je Ustavno sodišče (z učinkom razveljavitve) ugotovilo, da so bile v neskladju z Ustavo. To pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena, in obenem, da v konkretnem primeru, ko v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, ni več zakonske podlage za davčno odmero.
Tožnik bi moral v času oddaje vloge biti vpisan v poslovni register kot subjekt, ki je vložil prijavo na javni razpis. Iz določb javnega razpisa namreč med drugim izhaja, da se nanj lahko prijavijo vsa podjetja in samostojni podjetniki, ki so na dan oddaje vloge registrirani po ZGD-1 in izpolnjujejo določene pogoje.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - status naravnega vodnega javnega dobra - poseg v pravico do denacionalizacije - sprememba ureditve denacionalizacije
V pravni teoriji je enotno stališče, da se šteje kot poseg v pravico do denacionalizacije sprememba ureditve denacionalizacije, s katero se je položaj denacionalizacijskih upravičencev poslabšal v primerjavi z ureditvijo pred uveljavitvijo ZDen.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
Upravni organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da prejšnja lastnica izpolnjuje pogoje iz FIP ter da je glede na to imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, s tem ko je 22. 9. 1949 pridobila avstrijsko državljanstvo ter je kot avstrijska državljanka umrla v Avstriji 28. 7. 1977 ter je bila rezidentka Republike Avstrije na dan 1. 1. 1960, in na dan podpisa FIP 27. 11. 1961 avstrijska državljanka. Bivša lastnica pa je tudi oseba, ki je zapustila svoje dotedanje bivališče v takratni Jugoslaviji v posledici končanja druge svetovne vojne ter se zato šteje za pregnanko oziroma preseljenko.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - načelo enakega varstva pravic
Za izdajo soglasja je v obravnavanem primeru za postavitev objekta za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste potrebno presoditi, ali ne bi bili prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej.
Ustavno načelo enakega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.