ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrženje prošnje - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - ponovna prošnja - pravnomočno odločena zadeva - pravnomočno odločena upravna zadeva - zavrnitev tožbe
Vloga za BPP je bila sicer popolna in sposobna za obravnavanje, vendar pa je ni bilo dopustno obravnavati zaradi že predhodne zavrnitve prvotne tožnikove prošnje za BPP v zvezi z istim pravdnim postopkom in zaradi nenavedbe spremenjenih dejstev ali pravne podlage, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - resna škoda
Trditev v tožbi, da policisti v Maroku ne spoštujejo ljudi, s čimer tožnik meni, da smiselno zatrjuje, da je v izvorni državi prišlo do kršitve njegovih človekovih, ne daje njegovemu zahtevku teže v smislu, da nima očitno neutemeljenega zahtevka (''arguable claim'') glede prepovedi nečloveškega ravnanja (4. člen Listine EU o temeljnih pravicah). Tožnik tovrstnih pavšalnih ugovorov ni vezal na kateri koli razlog za preganjanje iz 27. člena ZMZ-1. Pripadnost etnični skupini Berberov pa tudi ne govori v prid tožniku, kajti tožnik v upravnem postopku in v upravenm sporu svojih ''težav'' ni povezal, sploh pa ne na konkreten način, s pripadnostjo omenjeni narodnosti oziroma etnični skupini. Zato tožena stranka tudi ni imela obveznosti, da bi natančneje ocenjevala morebitno preganjanje Berberov v delu države, kjer je živel tožnik preko informacij o stanju v izvorni državi. Tudi, ko je govoril o revščini, njegove navedbe očitno ne dosegajo praga resne škode v smislu nečloveškega ravnanja niti ni tožnik zatrjeval, da so bili ti pogoji za preživljanje v Maroku namerno povzročeni tožniku oziroma skupini, ki ji on pripada.
ZMZ-1 člen 9, 9/1, 11, 11/6, 21, 31, 31/1, 64, 64/1, 70, 70/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47, 48. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/4, 46, 46/3, 46/4.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - domneva nedolžnosti - pravica do izjave - rok za vložitev pravnega sredstva - učinkovito pravno sredstvo - razumen rok - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - privilegij zoper samoobtožbo - izključitev - dokazno breme - svetovalec za begunce
Tudi v postopku mednarodne zaščite je treba upoštevati pravico do domneve nedolžnosti in do obrambe, ki vključuje - sicer v omejenem smislu - tudi privilegij zoper samo-obtožbo iz 48. člena Listine v povezavi s pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 47. člena Listine tudi v zvezi s ponovno prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilec ima v postopku mednarodne zaščite ali v postopku naknadne prošnje obveznost, da predloži dokaze ali/in da navede nova dejstva v zvezi z njegovim strahom pred preganjanjem ali resno škodo, hkrati pa ga ob tem v primeru okoliščin, ki kažejo na uporabo izključitvene klavzule, varuje domneva nedolžnosti v upravnem postopku in upravnem sporu. Privilegij zoper samo-obtožbo je nujno v tovrstnih postopkih omejen z določbo 21. člena ZMZ-1 oziroma z določbo 64. člena ZMZ-1, ki nalaga prosilcu obveznost, da utemelji subjektivni strah pred preganjanjem ali resno škodo tudi v zvezi z novimi dejstvi in dokazi. O tem pravnih implikacijah domneve nedolžnosti mora biti prosilec v postopku ustrezno obveščen. To pravno implikacijo domneve nedolžnosti pa je tožena stranka spregledala v tem primeru, saj je tožnik utemeljeval razlog, da ni strahu pred smrtno kaznijo v Pakistanu omenil v prvotnih postopkih, to je pred drugim zahtevkom z dne 28. 4. 2022, ker se je bal, da bo to vplivalo na dokaz o krivdi v kazenskem postopku. To je bil pravno relevanten zadržek tožnika. Zaradi privilegija zoper samo-obtožbo, ki sicer v upravnih zadevah mednarodne zaščite ne more biti absoluten, o čemer tožnik sicer ni bil obveščen v upravnem postopku, in zaradi tožnikove pojasnitve, česa se je bal, v predmetni zadevi obstaja omenjena povezava med azilnim postopkom in kazenskim postopkom v kontekstu določbe tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. S tega vidika je bila torej obravnava „krivde“ iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1- s strani tožene stranke v izpodbijanem aktu nepravilno uporabljena, in gre za kršitev materialnega prava.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost - vrednost ob odsvojitvi - menjava nepremičnin - tožbena novota
Z davkom od dobička iz kapitala se obdavči vse odsvojitve nepremičnin, pri katerih je dosežena razlika med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi, pri tem pa ni pomembno, ali je odsvojitev odplačna ali ne, torej ali je zavezanec ustvaril dobiček v materialnem pomenu besede. Pri tem tudi menjava solastniških deležev ni ena od izjem, ki bi ne bila obdavčljiva. Odmera davka od dobička iz kapitala namreč ni vezana zgolj na prejem dohodka (v smislu izplačane razlike v vrednosti nepremičnin), ampak na odsvojitev kapitala in pri tem doseženo razliko med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - občinska cesta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste
Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 omejeni in so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi, ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev, ni pridobil.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - kršitev človekovih pravic - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Hrvaška. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom na Hrvaškem in da v primeru, če bo tožnik vrnjen na Hrvaško v okviru dublinskega postopka, bo to del azilnega postopka in ne policijskega postopka. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik ni znal podrobneje opisati grdega ravnanja policistov po podani prošnji za mednarodno zaščito in da iz njegovih navedb ni mogoče zaključiti, da obstajajo utemeljeni razlogi in osebne okoliščine, ki bi preprečevale predajo Republiki Hrvaški, in da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bo tožnik ob vrnitvi v Republiko Hrvaško podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.
denacionalizacija - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - stranka v postopku - izrek odločbe
Ni dopustno, da bi imela določena oseba položaj stranke v postopku zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi v postopku o glavni stvari, torej v denacionalizacijskem postopku. Zato je pojmovno nezdružljivo z institutom začasne odredbe, da je ta izdana zoper subjekt, ki v denacionalizacijskem postopku v zvezi s predmetnim premoženjem nima položaja stranke, niti stranskega udeleženca.
Predmet upravnega postopka je, kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZUP/86, odločanje o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank. Predmet izreka je zato odločitev o pravnem razmerju. Tako velja tudi, ko gre za ugotovitveno odločbo, torej ko organ v izreku upravnega akta (zgolj) ugotovi obstoj določenega pravnega razmerja. Ker v 2. do 4. točke III. točke izreka izpodbijanega sklepa navedene ugotovitve ne pomenijo odločitve o predmetu postopka, temveč gre za ugotovitev dejstev, toženka ni imela podlage za to, da te ugotovitve vključi v izrek svoje odločbe.
inšpekcijski postopek - postopek nadzora - pristojnost inšpektorja - ničnost - izvršljivost
Sodišče v obravnavani zadevi sodi, da je treba v primeru ZEKom-1 pristojnost za nadzor obravnavati ne le ob upoštevanju dikcije 224. člena ZEKom-1, ampak tudi glede na siceršnje pristojnosti agencije, ki so usmerjene v vzpostavitev stanja po tem zakonu. ZEKom-1 namreč izrecno predvideva, da lahko agencija posega v vsebino pogodbenih razmerij, v katera vstopa operater s pomembno tržno močjo.
Sodišče ob tako pomanjkljivi obrazložitvi ne more preizkusiti zakonitosti odločbe, saj iz nje ni nedvoumno razvidno, katera ravnanja toženka pričakuje od zavezanca, da bo odločba izvršena.
URS člen 71, 71/2. ZKZ člen 23, 24, 24/1, 24/6, 111, 111/2.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - priznanje statusa kmeta - predkupna pravica
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči, da ta ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. S tem je uresničen namen posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS.)
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvenega oziroma deklarativnega značaja. S tem soglaša tudi pravna teorija. Ugotovitvena (deklarativna) odločba namreč ugotavlja določeno pravno razmerje, pravico ali obveznost, ki že obstaja po zakonu samem. Kot taka (praviloma) učinkuje od nastanka pravno pomembnih dejstev (ex tunc). Njen retroaktivni učinek izhaja iz narave stvari; gre za ugotovitev pravnega razmerja, ki je nastalo pred njeno izdajo. Še drugače, posameznik je kmet, ima status kmeta, po samem zakonu; odločba vsebuje le ugotovitev o tem.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - gradnja na kmetijskem zemljišču - nezahtevni objekt
Ne gre le za sam izgled objekta postavljenega na kmetijskem zemljišču, ampak tudi za večje število predmetov, ki se nahajajo na zemljišču (žar, jedilna miza, pergola, tlakovci), torej celoten videz zemljišča, ki daje podlago za zaključek, da se v tem delu kmetijsko zemljišče ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Če bi bil objekt namenjen le spravilu kmetijskih pridelkov, bi se lahko v ta namen, za potrebe obdelovanja obravnavanega kmetijskega zemljišča in obsega kmetijske pridelave, uporabljal v jugozahodnem kotu zemljišča prizidan manjši objekt. Tožnica sama v tožbi priznava, da se ob kmetijskem zemljišču nahajajo določeni predmeti, ki jih uporablja za to, da si med opravljanjem kmetijske dejavnosti pripravi hrano in da med delom lahko počiva, navedeno pa ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/2. ZUP člen 8, 10, 237, 237/2, 237/2-3.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
Ker sta oba upravna organa prve in druge stopnje, kljub izjavam v upravnem postopku zaslišanih prič in tožnika, ugotovila, da tožnik ni zapustil Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer navedena dejstva oziroma listina, ki sicer govorijo v prid zahtevku tožnika, niso bili vključeni v dokazno oceno, tako po presoji sodišča ni bilo spoštovano temeljno načelo materialne resnice, po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, tudi ob upoštevanju načela proste presoje dokazov, po katerem mora dokazna ocena upravnega organa temeljiti na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, kar je lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.
ZUreP-2 člen 181, 181/1, 221, 221/1, 221/2. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (2011) člen 84, 84/1, 84/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izračun - površina objekta
Za presojo v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je bil objekt pred dozidavo neskladna ali nelegalna gradnja glede na gradbeno dovoljenje iz leta 1967. Pomembno je le, ali je objekt v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem že bil priključen na komunalno opremo, ali je bil za to priključitev že plačan komunalni prispevek ter (če je že bil plačan) za kakšno tlorisno površino je bil prispevek plačan.
ZDen člen 72, 72/2. ZDavP-2 člen 12, 12-4, 59, 59/1, 325, 325/4, 325/5. ZDoh-2 člen 15, 15/1, 15/2.
oddajanje premoženja v najem - oddajanje nepremičnine v najem - denacionalizacija - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - dohodnina - odškodnina
Zakonska ureditev, ki se tiče obdavčenja zadevnih odškodnin po ZDoh-2 in ZDavP-2, in na katero se pravilno sklicujeta davčna organa v izpodbijani in drugostopenjski davčni odločbi, je in je bila tudi v času, ko so bila opravljena izplačila, dovolj jasna in nedvoumna. Tožeča stranka je bila torej kot plačnik davka dolžna ob izplačilu odškodnin obračunati davčni odtegljaj in ga plačati.
Kot plačnik davka in s tem zavezanec za davek je bila dolžna na prvem mestu slediti davčnemu zakonu. Sodna praksa, čeprav ustaljena in priznana s strani najvišjega sodišča, namreč ni zavezujoč pravni vir, temveč je to zakon. Zato bi tožeča stranka morala ravnati skladno z zakonom, česar pa ni storila in se ji zato utemeljeno odmeri davek z izpodbijano odločbo.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijani del izreka izpodbijane odločbe ni zakonit, saj ni določen. Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole. Zgolj izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na lastništvo in vrednost nepremičnin, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, in mu tako dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.
legalizacija - gradbeno dovoljenje - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja
Dokazno breme glede enakega obsega in bistveno enake namembnosti objekta od 1. 1. 1998 je na plečih investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice. Našteti morajo svoji zahtevi priložiti dokazilo o daljšem obstoju objekta (četrta alineja drugega odstavka 117. člena GZ). V tej luči ni naloga upravnega organa, da samoiniciativno razišče in dožene, kdaj točno je bila stavba zgrajena ter ali stoji v enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti od 1. 1. 1998 dalje.
ZDavP-2 člen 90. ZUP člen 130. ZDoh-2 člen 98, 98/2.
davek na dediščine in darila - davek od dobička iz kapitala - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - odmera dohodnine - očitna pomota - združitev postopka
Tožniku sta bila odmerjena dva davka - davek na dediščino ter dohodnina od kapitalskega dobička. Gre torej za dva različna davka, pri čemer sploh ni nujno, da pride do odmere drugega (denimo če tožnik podedovanega premoženja ne bi odsvojil). Zato je tudi po naziranju sodišča treba vsako od teh dveh davčnih odmer obravnavati ločeno. Seveda pa je tožnikov premislek „pod črto“, tj. koliko enot denarja bo plačal za vse davke odtlej, ko je posamezno nepremičnino pridobil, pa dotlej, ko jo je odsvojil, razumljiv in legitimen. Zato bi bil moral in mogel že spočetka paziti na ustrezno ugotovitev vrednosti, od katere mu je bil odmerjen davek na dediščino, saj se po 98. členu ZDoh-2 za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila.
Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljeno razlogovanje davčnega organa, da ob (nespornem) dejstvu, da tožniku davek na dediščino ni bil odmerjen previsoko oz. sploh nezakonito, po 90. členu ZDavP-2 ni možna uporaba tega pravnega sredstva v zvezi z odmero tega davka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Tožničin povprečni mesečni dohodek v tem obdobju znašal 917,67 EUR in tako presega višino limita za dodelitev BPP upoštevaje višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 421,89 EUR, 2-kratnik torej 843,78 EUR. Ker navedenih podatkov tožnica v tožbi ne izpodbija in glede teh podatkov ne navaja kakorkoli drugače, prav tako pa v tožbi tudi ne navaja, ali bi z navedenim zneskom ne mogla razpolagati, tega pa ni navajala niti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi in njena obrazložitev glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - delegacija pristojnosti
Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 991,42 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.