Tožnica je bila obveščena o poskusu vročitve 14. 11. 2019, ko ji je uradna oseba davčnega organa pustila v hišnem predalčniku sporočilo o neuspeli vročitvi, s katerim je tožnico v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestila, da lahko sklep o davčni izvršbi prevzame na Finančnem uradu v roku 15 dni od vročitve in z opozorilom na posledice. Tožnica ne zatrjuje, da ni prejela pisnega obvestila z opozorilom na posledice takega vročanja. S tem je po presoji sodišča izpolnjen zakonski dejanski stan za nastop fikcije vročitve dne 29. 11. 2019, kot pravilno izhaja iz obrazložitve davčnega organa, tako, da se je osemdnevni pritožbeni rok iztekel 7. 12. 2019 in ne v ponedeljek 9. 12. 2019.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta - stranka v postopku - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - poseg v tožnikov pravni položaj - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Kot informacijo javnega značaja lahko organ posreduje zgolj dokument v materializirani obliki (fotokopijo dokumenta), kot se hrani pri organu.
ZDavP-2 člen 63, 63/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5.
davek od dohodkov iz premoženja - zanemarljive posledice - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s tožbo izpodbija zgolj obrestni del odločitve. Sporen je namreč znesek obresti, ki znaša 1,50 EUR in kar po presoji sodišča pomeni, da gre za znesek, ki je očitno zanemarljive narave nasploh in ki je, z ozirom na odmerjeni davek in (nesporno) višino dohodka, očitno zanemarljiv tudi za tožnico.
Tožnica sicer v tožbi izpostavlja vrsto pravnih vprašanj, ki zadevajo obračunavanje obresti v primeru samoprijave in s tem obračun obresti, ki je bil opravljen (na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDavP-2) v konkretnem primeru. Vendar pa zatrjevanje pomanjkljivosti zakonske ureditve kot takšne še ne vzpostavlja domneve, da gre za pomembna pravna vprašanja. Da bi bila pomembna v smislu citirane določbe zakona, bi morala biti pomembna tako za tožnico kot nasploh za zavezance, ki jih določba naslavlja. Tako pa tožnice obračun obresti, ki je bil opravljen na podlagi sporne določbe, očitno ni prizadel in zato izpostavljenih pravnih vprašanj ni šteti za pomembna za odločitev v konkretnem primeru.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - regulatorna odločba - izrek upravne odločbe
Izrek regulatorne odločbe natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preizkusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preizkusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot en (isti) proizvod.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - načelo zaslišanja strank v postopku - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Glede na pavšalno obrazložitev, iz katere ni razvidno, ali sta tožeči stranki podali pripombe in ali sta bili vabljeni na ustno obravnavo, sodišče ocenjuje, da je izpodbijana delna odločba v tem delu neobrazložena do te mere, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka.
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje (2004) člen 3. ZV-1 člen 105, 105/1, 108, 108/1, 119, 119/1, 125, 125/1, 125/1-11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
S tem, ko je tožena stranka upoštevala nove podatke o gorvodni in dolvodni meji območja izvajanja vodne pravice, bi morala preveriti tudi vpliv teh podatkov na izračun potencialne energije. Teh okoliščin pa tožena stranka ni ugotavljala, niti jih v izpodbijanem vodnem dovoljenju ni pojasnila, kar kaže, da je dejansko stanje v tem obsegu ostalo neraziskano, odločitve pa zaradi pomanjkljive obrazložitve tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZTuj-2 člen 61, 61/1, 61/1-1, 62, 62/3. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - odpoved prebivanja v Sloveniji - nevarnost za varnost in obrambo države - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Zakonodajalec je kot enega od ukrepov, ki imajo cilj zagotoviti javni red in varnost, določil tudi možnost odpovedi stalnega prebivanja tujcu, in to takrat, ko stori kaznivo dejanje, za katerega mu je izrečena nepogojna zaporna kazen, daljša od treh let. Brez dvoma bo tožniku izrečena odpoved stalnega prebivanja posegla v uresničevanje njegove pravice do družinskega življenja in posegla v vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zato ukrep tudi nesorazmeren.
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVO-1 torej nedvoumno predvideva posebno okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo in posebno okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je predpisan samostojen postopek, ki se začne izključno na vlogo stranke, medtem ko lahko do spremembe teh dovoljenj iz razlogov, ki so v zakonu izrecno našteti, pride tudi po uradni dolžnosti. Združevanje obeh postopkov je mogoče le na podlagi zahteve upravljavca, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
gradbeni objekt - izkaz nevarnosti - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijanega akta glede nevarnosti objekta je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj neizrečen inšpekcijski ukrep ne pomeni, da je objekt varen. Upravni organ bi moral v okviru pravilne ugotovitve dejanskega stanja sporna dejstva o nevarnosti objekta ugotoviti in presoditi, ali objekt neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 7. 9. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi proti zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Za odločitev je pravno relevantno, da je bil tožnik prijavljen v sistem zavarovanja in je s tem zavezanec za plačilo na podlagi 16. člena ZPIZ-2. Glede na navedeno je bil tožnik skladno z 9. člen ZDavP-2 obračun tudi dolžan oddati, kar je tudi storil, ni pa plačal dolgovanih obveznosti po obračunu, s tem pa so predloženi obračuni davka po preteku roka za plačilo postali izvršljivi.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - vrednotenje zemljišča
Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča.
Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - odmera nadomestila - napačna uporaba materialnega prava
V izpodbijani odločbi je neskladno s prostorskimi akti in potrdilom o namenski rabi prostora ugotovljeno, da sodi zemljišče parc. št. 243/7 k.o. ... pod dejavnost ostali poslovni nameni. Glede na to, da sodi predmetno zemljišče v območje centralnih dejavnosti, so tukaj glede na vsebino te dejavnosti, določene s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, mogoče - razen oskrbnih in storitvenih dejavnosti - tudi družbene dejavnosti in bivanje. Za ta dva namena uporabe pa 9. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše predvideva drugačno (bistveno nižjo) odmero točk kot za „ostale poslovne namene“.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - gozdno zemljišče - gozd
Z uporabo jezikovne razlage je ob primerjanju besedila prve alineje prvega odstavka ter četrtega odstavka 2. člena ZG mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec kot merodajno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta poraščenost znaša manj kot 0,25 ha, potem zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo.
položaj stranskega udeleženca - inšpekcijski postopek - pravni interes - stranski udeleženec - zavezanec za dohodnino
Tožnik namreč utemeljeno opozarja, da gre v obravnavanem primeru za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 (131. a in 132. člen) ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnika glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi opravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnika kot zavezanca za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnik, drugače kot v že omenjeni zadevi X Ips 298/2015, ne bo imel možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračn davčnega odtegljaja. V primeru, ko odmeri akontacije dohodnine pri družbi izplačevalki sledi postopek odmere dohodnine, pa se z vidika pravnega interesa zavezancev za dohodnino v drugačni luči pokaže tudi določba četrtega odstavka 59. člena ZDavP-2. Za odtegnjeni znesek davka se namreč zmanjša znesek davka, ki je davčni zavezanec dolžan plačati oziroma se morebitna preplačana akontacija davka vrne zaveznacu za dohodnino v odmernem postopku.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji
Druge povedi četrtega odstavka 2. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Sevnica ni mogoče razlagati na način, da bi moral organ v primeru, kot je obravnavani (ko iz opravljenih poizvedb pri pristojnem organu o prejemanju za ta primer relevantnega vira dohodka izhaja, da tega dohodka tožnik ne prejema), sam preverjati izpolnjevanje pogojev iz predpisov o socialnem varstvu, saj mu tega ta določba ne nalaga oziroma mu takšne pristojnosti na tej podlagi ni mogoče predpisati.
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije.
Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen.
Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
odpis dolga - zavrnitev zahtevka - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Odločba, s katero je davčni organ odločil o tožnikovi vlogi za odpis oziroma delni odpis obveznosti po sklepu o davčni izvršbi in vlogo zavrnil, je bila tožniku vročena 13. 11. 2019. Tožnik je pritožbo zoper odločbo vložil 2. 12. 2019 in torej po poteku 15-dnevnega roka za pritožbo. Pritožbeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
ZJF člen 100a, 100a/2. Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor (2015) člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pooblaščeni revizor - imenovanje revizorja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje vloge
Tožnica se v tožbi tudi sama sklicuje na istovrstne dokumente, kot jih navaja toženka v svoji obrazložitvi in ki so bili že presojani s strani toženke v predhodnem postopku, kar pojasni toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, in ki so bili podlaga za izdajo pravnomočne zavrnilne odločbe v predhodnem postopku. Ob takem stanju stvari pa tudi po presoji sodišča ni podlage za drugačno odločitev toženke. Sodišče sodi, da so relevantne okoliščine v obravnavani zadevi, to je, da je tožnici že bila izdana zavrnila odločba in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnice, ni spremenilo, pravilno ugotovljene.