upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski odlok - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izpodbijani odlok je izdan na podlagi 39. člena ZCes-1, ki ureja delitev in kategorizacijo javnih cest. Z njim je toženka določila občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti. Z izpodbijanim odlokom se torej ne urejajo posamična pravna razmerja, katerih naslovniki so individualno določeni oziroma določljivi, temveč odlok določa splošna pravila uporabe cest oziroma poti, ki se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest oziroma poti. Izpodbijani odlok o kategorizaciji občinskih cest torej ni posamičen akt, temveč je splošen akt, in sicer predpis lokalne skupnosti. Za presojo skladnosti predpisov lokalne skupnosti pa je po četrti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno Ustavno sodišče.
Sprejem odloka na določeni seji mestnega sveta toženke ni dejanje (materialni akt), ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - vročanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz zatrjevanj prosilca izhaja, da s sodnim pismom z dne 27. 5. 2022 ni prejel sodbe, v njem naj bi bil le dopis z dne 24. 5. 2022. Ali je bilo temu tako, pa organ s klicem na PP Ljubljana Center ni ugotavljal in spornega ni razčistil, pa bi glede na zaznamek o teži sodnega pisanja lahko. Navedeno pa je bistvena okoliščina za trditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, da je sporna sodba pravnomočna z dnem 21. 6. 2022, ter zato prošnja z dne 22. 6. 2022 vložena prepozno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - odmera nadomestila
Zemljišče, ki je funkcionalno povezano s poslovnimi prostori (torej zemljišče, na katerem ni ničesar, kar se šteje za objekt), je tako zemljišče, ki je določeno kot gradbena parcela objekta. Če določen objekt gradbene parcele še nima določene, pa je zazidano stavbno zemljišče tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Zgolj od tako določenega zazidanega stavbnega zemljišča je mogoče obračunati NUSZ za zazidano stavno zemljišče. Preostanek zemljiške parcele oziroma zemljišča, ki ga nekdo uporablja, pa je lahko nezazidano stavbno zemljišče in je, če izpolnjuje pogoje za odmero NUSZ, za rabo tega zemljišča mogoče obračunati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
ZVO-1 člen 112, 112/4, 113, 113/4. ZUP člen 7, 7/2.
vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo z ogljikovim dioksidom - obrazec
Po stališču teorije v upravnem postopku za zahtevek zadošča, da vložnik zahteve zatrjuje, da mu pripada pravica, kot jo navaja v svoji vlogi. Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.
ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/1, 39, 39/5. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 17, 18.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizacija javnih cest - javni interes za razlastitev - občinska cesta - javna pot
V okviru ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali sporna občinska cesta izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo. Ta presoja pa je mogoča le, če je bil postopek preverjanja pravilne uporabe meril za kategorizacijo te ceste izpeljan v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če ni, je Odlok o kategorizaciji neustaven in ga ni mogoče uporabiti kot podlago za razlastitveni postopek po 19. členu ZJC-B, saj ne izpolnjuje pogoja skladnosti kategorizacije ceste s predpisi, kar je zapovedano v 2. členu ZJC oziroma 3. členu ZCes-1.
inšpekcijski ukrep - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta - javni interes - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - obrazložitev odločbe
Inšpektor je že po zakonu dolžan prepovedati uporabo objekta, za katerega je v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da se uporablja brez uporabnega dovoljenja. Zakon inšpektorju pri odločanju ne daje diskrecije. Načeli sorazmernosti ter varstva javnega interesa ter zasebnih interesov pa je upošteval že zakonodajalec, ko je v 84. členu GZ določil, da je javni interes pri graditvi objektov, ki se varuje v inšpekcijskem postopku, tako pomemben, da je v primeru ugotovljene neskladne uporabe objekta treba uporabo objekta prepovedati ne glede na druge (javne ali zasebne interese), ki so s prepovedjo uporabe morda prizadeti.
Ukrep prepovedi neskladne uporabe objekta je bil tožniku izrečen tudi za dele objekta na zemljiščih glede katerih je gradbeni inšpektor v obrazložitvi odločbe pojasnil, da niso predmet tega inšpekcijskega postopka (to je postopka nadzora uporabe objekta), ker se za dele objekta na teh zemljiščih vodi drug inšpekcijski postopek, to je postopek zaradi nelegalne gradnje objektov. Zaradi opisanih pomanjkljivosti (ki jih ni odpravil niti pritožbeni organ), odločbe sodišče ne more preizkusiti.
davčna izvršba - pravica do izjave - porok glavnega dolžnika - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
Tožniku za isti tožbeni zahtevek BPP (še) ni bila odobrena, zato ne gre za situacijo, ki jo ureja določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ob tem je v tožbi tudi navedel, da se bo tožba, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP v predmetni zadevi, od že začetega postopka I Pd 1053/2019 razlikovala tudi po tem, da bo v primeru njegovega uspeha v slednjem tožena stranka B. najverjetneje izčrpala zavarovalno vsoto, kar pomeni, da bi postopek v novem individualnem delovnem sporu lahko tekel zoper različne tožene stranke, kar po mnenju tožnika predstavlja znatno razliko glede na postopek I Pd 1053/2019, česar organ v izpodbijani odločbi niti ni ugotavljal.
davčna izvršba - pravica do izjave - odgovornost poroka za plačilo - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - obvestilo o neizbiri - instrukcijski rok
V ZJU niso določene negativne posledice v primeru prekoračitve navedenega roka, s tem pa prekluzivni učinki niso opredeljeni. Zato je sporni rok po presoji sodišča lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila zatrjevanih pravnih posledic.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravica do izjave - daljnovod - vplivno območje - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Ker se tožena stranka sploh ni opredelila do navedb tožečih strank, ki se nanašajo na izvedbo daljnovoda v kabelski izvedbi, nastanek škode na njunih nepremičninah, nepravilno izdelavo projektne dokumentacije, vplive elektromagnetnega sevanja, hrupa ter druge vplive daljnovoda na nepremičnine v lasti tožečih strank, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva in ne omogoča sodnega preizkusa.
davčna izvršba - prenos dejavnosti - pravica do izjave - neustavnost zakona - porok glavnega dolžnika - neizterljivost davka - družinski član
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Tožnik je pred naslovnim sodiščem tožbo v isti zadevi vložil dvakrat, sodišče pa je o njegovi tožbi že odločilo, in sicer je s sodbo I U 913/2022 z dne 23. 8. 2022 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dopustna, je postala istega dne tudi pravnomočna. To pomeni, da je bilo o tožbi tožnikov zoper isto izpodbijano odločbo že pravnomočno odločeno.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 28, 28/2.
ustavitev davčne izvršbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnost sklepa o davčni izvršbi - molk organa - pogoji za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba - ničnosti razlogi - ničnostni razlog nezmožnosti izvršitve
Odločbe drugostopenjskega organa že po naravi stvari ni mogoče izvršiti, saj ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta, temveč gre za odločitev o utemeljenosti pravnega sredstva. Že iz tega razloga drugostopenjske odločbe ni mogoče izreči za nično.
ZUP člen 4, 210, 210/3, 214, 214/1. ZPOP-1 člen 23, 23/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - neobrazložena odločba
V izpodbijanem sklepu ni navedeno, koliko točk je ocenjevalec tožnici namenil pri posameznem merilu, niti niso navedeni razlogi za te ocene, toženka se le sklicuje na prepise ocenjevalnih obrazcev. S tem pa ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti odločbe. Ta se skriva v tisti stopnji podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Sodišče namreč ne more preizkusiti, ali so razlogi odločitve očitno nerazumni, saj jih sploh ni. Te pomanjkljivosti toženka tudi ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - primerno stanovanje - družinski član prosilca
Polnoletna hči ter vnuk prosilca se ne upoštevata kot družinska člana v smislu 10. člena ZUJPS, vendar je treba ugotoviti v kakšnih dejanskih okoliščinah tožnik prebiva in kako te vplivajo na materialni položaj tožnika. Slednje izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena ZUPJS, po katerem se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upoštevajo vse osebe, ki imajo na naslovu dejansko prijavljeno stalno prebivališče in na tem naslovu prebivajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je zahteva ali pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru pa organ za BPP ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi (na katero se pravilno sklicuje) Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrne, če tožnik pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne odpravi, kot je bilo zahtevano.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja strank - nepopolno dejansko stanje - davčno (ne)priznani odhodki - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz besedila 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi (kot je npr. zaslišanje prič) niso izključeni, zakonska dikcija, da se trditve „praviloma“ dokazuje s tam naštetimi listinskimi dokazi, pa zgolj izraža usmeritev zakonodajalca v učinkovitost postopanja v davčnem postopku, saj je dokazovanje z listinami po naravi stvari lažje in hitrejše. Davčni organ je v postopku pridobil pisne izjave zaposlenih delavcev pri tožniku. Tudi po presoji sodišča gre v obravnavanem primeru navedenih izjav procesno za zaslišanje prič in ne za pridobivanje podatkov v smislu 41. člena ZDavP-2, ki se nanj sklicuje davčni organ, pri katerem tožnik ni sodeloval. Zato so utemelji tožbeni razlogi, da je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - (ne)izpolnjevanje pogojev - diskriminatoren kriterij - aktivna politika zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Četudi so bili iz ciljne skupine ponudnikov resda izvzeti nekateri subjekti, ki niso registrirani po določilih ZGD-1, kot so na primer odvetniki, organizirani po ZOdv, zavodi, zadruge, javna podjetja, notarji, zasebni zdravniki in zobozdravniki, so bili pogoji javnega razpisa znani vnaprej in so enako veljali za vse omenjene subjekte. S tem pa po oceni sodišča ni prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom oziroma enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS), saj lahko tožena stranka omeji izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, kar izrecno dopušča prvi odstavek 47. člena ZUTD.
V zvezi z ugovorom tožene stranke, da naj bi bil tožbeni zahtevek nesklepčen, saj tožeča stranka, skladno s prvim odstavkom 33. člena ZUS-1, ne more zahtevati razveljavitve obvestila tožene stranke z dne 25. 10. 2019, temveč le njegovo odpravo, sodišče pojasnjuje, da je, upoštevajoč celotno vsebino tožbe, štelo, da tožeča stranka zahteva odpravo upravnega akta, in da zgolj zaradi napačne uporabe izraza „razveljavitev“ namesto „odprava“ tožba ni nerazumljiva do te mere, da bi terjala njeno popravo.