ZDoh-2 člen 38, 38/1, 41, 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - član nadzornega sveta
V konkretni zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
ZUP člen 87, 97. ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-2.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - javna korist
Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.
postopek nadzora - operater s pomembno tržno močjo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče toženke, da za zagotovitev pravice do izjave ni relevantno, iz katerega postopka dokument izvira, ampak naj bi bilo pomembno zgolj to, da je bil tožnik z njegovo vsebino v celoti seznanjen. Strinja se s tožnikom, da je toženka s tem, ko je v tem postopku kot dokaz uporabila neformalno pridobljeno poročilo A., ki ga je obravnavala kot izvedensko mnenje, kršila njegovo pravico do izjave (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi česar sodišče ne ugotavlja, ali je ta kršitev sploh vplivala na zakonitost odločbe. S temi kršitvami namreč zakonodajalec varuje druge pravne dobrine kot zgolj pravilnost upravne odločbe.
V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja
Ob ugotovitvah procentualnega razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom, ki je očitno v korist družbenega kapitala, in okoliščine, da upravljavska razmerja niso sledila razmerju lastništva kapitala, je treba pri oceni, ali gre za bagatelen (zasebni) vložek, upoštevati (med drugim) tudi vrsto izdanih delnic in morebitno povezanost delničarjev. Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, so bile za zasebni kapital izdane navadne delnice z glasovalnimi pravicami, za družbeni kapital pa, razen za 4.000.000 DIN v denarju vplačanega vložka, prednostne delnice brez glasovalnih pravic. Prednostne delnice pa so po Pogodbi o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini (in kar med strankami tudi ni sporno) ugodnostne, saj so dajale imetnikom drugačna upravičenja, kot npr. prednostno pravico do določene letne dividende, določenih izplačil itd. Šele vsa članska upravičenja pa tvorijo celoto, zato pri oceni o ne/bagatelnosti zasebnega vložka ni mogoče pomena pripisati zgolj upravljalskim pravicam, pač pa je treba ustrezen pomen in težo pripisati tudi ugodnostnim delnicam, ki so bile izdane za vrednost celotnega stvarnega vložka. Glede zasebnih delničarjev pa je prvostopenjski organ povzel, da je to bilo 183 fizičnih oseb, delavcev in upokojencev družbenega podjetja K., p. o. To pa pomeni, da je šlo za nepovezane delničarje, kar njihovo upravljavsko moč zasebnih delničarjev zmanjšuje. Upoštevaje še navedene okoliščine, ki jih je povzel organ v izpodbijani odločbi, v smislu povedanega, se sodišče z njegovo presojo, da je bil zasebni vložek v predmetno podjetje v mešani lastnini ob njegovi ustanovitvi bagatelen, v celoti strinja.
denacionalizacija - izvedenec - stroški in nagrada izvedenca - rok za uveljavljanje povračila stroškov
Izvedenci imajo pravico do povrnitve potnih stroškov, izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju, izgubljenega zaslužka (če jim za ta čas ne gre zaslužek) in pravico do posebne nagrade (prvi odstavek 118. člena ZUP/86). Povračilo oziroma nagrado morajo zahtevati pri oddaji izvedenskega mnenja, sicer izgubijo to pravico. Na to jih mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti (drugi odstavek 118. člena ZUP/86). Slednja tudi ugotovi znesek povračil s posebnim sklepom; hkrati določi, kdo jih mora plačati in v katerem roku. Zoper ta sklep, ki je izvršilni naslov, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 118. člena ZUP/86).
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - sofinanciranje projektov s področja kulture - kriteriji točkovanja - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Komisija, ki sodeluje pri razpisu, ni organ odločanja, temveč strokovni organ in pomočnik odločevalcu ter je tako pristojna zgolj za presojo vnaprej določenih kriterijev iz razpisa s predloženim projektom vlagatelja. Organ odločanja pa je tisti, ki mora ob izdaji odločbe rezultate, ki jih je s presojo kriterijev ustvarila komisija, presoditi v luči vseh drugih prijaviteljev in okoliščin ter pogojev razpisa (doseženega števila točk drugih) ter jasno izraziti, kaj je organ vodilo k sprejetju odločitve.
ZSVI člen 3, 3/1, 3/1-1, 5, 5/1, 6. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.
status invalida - nadomestilo za invalidnost - nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti - pristojnost socialnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. Sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Zaradi prepletenosti sodnega in mediacijskega postopka se šteje, da odobreni stroški sodnega postopka krijejo tudi stroške medicijskega postopka, ki se izvede tekom sodnega postopka. Upravičenec do brezplačna pravne pomoči ima namreč pravico do pravne pomoči dodeljenega odvetnika tudi v mediacijskem postopku, izvajalec brezplačne pravne pomoči pa ima za opravljeno delo v tem postopku pravico do nagrade – četudi mediacija ni uspela.
izobraževanje odraslih - soglasje ministrstva - pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Utemeljen je tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, saj je bil izpodbijani sklep nedvomno izdan že 14. 10. 2019, torej še pred 1. 9. 2020 kot datumom, določenim za začetek uporabe določil 27. člena ZPSI, noveliranih s 14. členom ZPSI-1B, in 13. člena ZGim, noveliranih s 15. členom ZGim-D.
ZDIJZ člen 5, 5/5, 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-11, 6/3, 6/3-1. ZSPJS člen 38, 38/6. Uredba o upravnem poslovanju (2005) člen 101, 101/1, 101/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov - motnja pri delovanju organa - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - podatki o porabi javnih sredstev - elektronska vloga
Podatki o imenih in priimkih posameznih javnih uslužbencev ter podatki o skupni vsoti dodatkov so sicer osebni podatki, vendar pa je podana neposredna zakonska podlaga za razkritje v šestem odstavku 38. člena ZSPJS, ki določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Poleg tega je bilo pravilno ugotovljeno, da imajo pri tožeči stranki zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna tožeče stranke, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca, je povsem nerelevantno, ali so podani elementi izjeme v zvezi z notranjim delovanjem organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Celo če bi bili ti elementi podani, bi bilo treba podatke še vedno razkriti.
Tožeča stranka povsem hipotetično navaja, da bi se okolica na razkrite podatke odzvala in bi v posledici tega odziva bili ti javni uslužbenci manj storilni. Izkaz motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa mora biti konkretno izkazan, zgolj hipotetično navajanje morebitnih motenj, ki bi lahko nastale, ne zadostuje za obstoj te izjeme.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Ni sporno, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, in da sodišču na poziv ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnik zato nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, četudi bi naknadno predložil pooblastilo odvetnika, za katerega dodelitev zaproša za brezplačno pravno pomoč, saj bi potekel pritožbeni rok, ki ga prošnja za brezplačno pravno pomoč ne zadrži. Tožena stranka pri presoji obravnavane zadeve tako ni presegla standarda očitnosti.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2.
dovoljenje za stalno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Glede na to, da v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljena za prebivanje izrecno piše, da je možno plačo izkazati ne samo z plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak so navedeni tudi „drugi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov“, po presoji sodišča to pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tudi dejansko prejel na takšen ali drugačen način.
Osemdnevni rok, ki ga za vložitev vloge določata prvi in deveti odstavek 74. člena ZZUOOP, je prekluzivne narave. Po njegovem izteku vloge ni več mogoče vložiti. S pretekom prekluzivnega roka pravica ugasne in se zamude prekluzivnega roka ne da nadomestiti, ne glede na vzrok zamude. Poleg tega gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat pojasnilo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, ki že teče, vendar pa dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Bližina in dostopnost veterinarskih organizacij oziroma njihovih ambulant do uporabnikov teh storitev je relevanten kriterij pri odločanju o podelitvi koncesije prijaviteljem, ki za podelitev koncesije izpolnjujejo splošne pogoje. Takšna ureditev je tudi logična, saj se s tem izbere prijavitelj, ki nudi uporabnikom storitev olajšano kontaktiranje z izvajalci koncesijske dejavnosti, kar s perspektive uporabnika gotovo pomeni višjo kvaliteto storitve.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - drugi dohodek - dvig gotovine s transakcijskega računa - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - odločitev ustavnega sodišča - cenitev davčne osnove - načelo materialne resnice
Po presoji sodišča v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo 68. člena ZDavP-2, ki v drugem odstavku opredeljuje cenitev kot ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Ne glede na to, da je davčni organ kot zavezanca za davek štel pravno osebo, ki jo je pozival na predložitev listin, pa je nato odmeril davek tožniku kot fizični osebi, pri čemer sodišče pripominja, da gre za dva ločena subjekta in torej ne za istega davčnega zavezanca. Glede na to, da je davčni organ tožniku odmeril dohodnino od sredstev, dvignjenih s transakcijskega računa družbe, pa je po oceni sodišča ključno vprašanje, ali je tožnik opravil dvige kot dejansko poslovodeča oseba, kot zaposleni v družbi, morebiti pa je na neupravičen način povečal svoje premoženje.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/4.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - odgovorna država članica - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Glede na to, da je zavrnitev predaje, določena v drugem pododstavku 3. člena Uredbe Dublin III, omejena z obstojem sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, navedbe, ki se nanašajo na druge postopke in ne azilne, očitno ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU